V zadnjih trinajstih letih je Policijska uprava Koper izgubila kar 270 policistov, kar je največji kadrovski upad med vsemi policijskimi upravami v državi. Samo v prvih dveh tednih leta 2026 je uprava ostala brez dodatnih sedmih policistov – štirje so se upokojili, trije pa so že vložili vloge za sporazumno prekinitev delovnega razmerja. Sindikat opozarja, da gre za trend, ki se ne ustavlja, temveč pospešuje.
V sindikatu poudarjajo, da varnost prebivalcev na območju PU Koper za zdaj še ni neposredno ogrožena, saj patrulje še vedno pokrivajo svoja območja. A hkrati odkrito priznavajo, da ne vedo, kako dolgo bo to še mogoče. Ob nadaljnjem kadrovskem odlivu policistov se lahko stanje varnosti bistveno poslabša – ne nujno nenadoma, temveč postopno, skoraj neopazno.
Kaj v praksi pomeni kadrovski primanjkljaj
Če se bo trend odhodov nadaljeval, sindikat opozarja na scenarij, ki ga vodstvo policije imenuje »optimizacija delovnih procesov«. V praksi to pomeni zmanjševanje ali ukinjanje dežurnih služb, predvsem v nočnem času, ter združevanje patruljiranja policistov sosednjih policijskih postaj.
Takšni ukrepi imajo jasne posledice: daljši odzivni časi, kasnejši prihodi policijskih patrulj na kraj dogodkov in manjša vidna prisotnost policije v lokalnem okolju. Območje slovenske Istre je že zdaj znano po pogostih primerih vandalizma, mladoletniške kriminalitete in sporni uporabi pirotehnike – zato bi po oceni sindikata ta območja potrebovala več policistov, ne manj.
»Sistem jih preprosto nima od kod vzeti. Zato bi bilo ključno, da zadrži tiste, ki so še ostali, čim dlje,« opozarjajo.
Manj policistov – več odklonskih ravnanj
V sindikatu ocenjujejo, da so naraščajoče težave z vandalizmom in mladoletniškim prestopništvom vsaj delno posledica pomanjkanja policistov na terenu. Logika je preprosta: manj kot je policijske prisotnosti, več prostora je za kazniva in prekrškovna ravnanja.
A težava ni zgolj kadrovska. Policisti opozarjajo tudi na pomanjkljivo in nedorečeno zakonodajo, ki jim na teh območjih pogosto ne omogoča učinkovitega ukrepanja. Zato je sindikat nedavno na vodstvo policije in Vlado Republike Slovenije naslovil pobudo za celovite sistemske spremembe zakonodaje, povezane z vandalizmom, mladoletniško kriminaliteto in uporabo pirotehnike. Pobudi so se pridružili tudi posamezni župani, med njimi župana Kopra in Kranja.
Pritisk statistike in nemoč na terenu
Sindikat opozarja tudi na vse večje razhajanje med pričakovanji vodstva in dejanskimi možnostmi policistov. Od slednjih se zahtevajo »merljivi rezultati«, pogosto v obliki glob in statističnih kazalnikov, ob tem pa zakonodaja in policijska pooblastila po mnenju sindikata ne omogočajo učinkovitega in varnega ukrepanja – zlasti v primerih bega voznikov enoslednih vozil ali mladoletnih kršiteljev.
»Bojimo se, da se uspešnost policijskega dela vse bolj meri s številkami, ne pa z dejansko varnostjo ljudi,« opozarja generalni sekretar sindikata Damir Jukan. Zaradi takšnih pritiskov številni policisti zapuščajo poklic, mladi pa se zanj sploh ne odločajo več.
Čeprav policisti kljub vsem omejitvam še vedno zagotavljajo določeno raven varnosti, sindikat opozarja, da bo nadaljnji kadrovski osip skoraj neizogibno vplival na porast odklonskih ravnanj, ki zaradi pomanjkanja operativnega kadra ne bodo pravočasno zaznana in obravnavana.
24-urna policija – še, a ne za dolgo?
Po trenutnih podatkih sindikata se v občinah Koper, Izola, Piran in Ankaran še vedno zagotavlja 24-urna patruljna služba. Vendar pa opozarjajo, da bi se lahko v naslednjih dveh letih – zlasti ob pokojninski reformi, ki stopi v polno veljavo konec leta 2027 – nočno dežurstvo ukinilo vsaj na dveh policijskih postajah na tem območju.
To pomeni, da bi policija ponoči delovala z zmanjšano lokalno prisotnostjo, kar bi prebivalci občutili predvsem ob interventnih dogodkih.
Zakaj policistov ni – in jih bo še manj
Poleg pomanjkanja kadra se policisti soočajo tudi z naraščajočimi delovnimi obremenitvami in administrativnimi bremeni, kar še posebej prizadene mlade policiste. Ti pogosto že kmalu po zaposlitvi začnejo iskati delo zunaj policije – bodisi zaradi delovnih pogojev bodisi zaradi dejstva, da jim delodajalec ne more zagotoviti zaposlitve v kraju njihovega prebivališča.
Ob tem se po navedbah sindikata slabšajo tudi odnosi znotraj sistema. Pritiski na doseganje »statističnih rezultatov« – predvsem na področju prometnih prekrškov – ustvarjajo občutek, da se delo policista meri predvsem skozi številke, ne pa skozi dejanski prispevek k varnosti.
V slovenski Istri je problem še izrazitejši. Trg dela ponuja boljše plačilo za manj obremenitev, brez nočnega dela, vikendov in praznikov. Policisti, ki so začasno napoteni iz drugih delov Slovenije, se praviloma ne zadržijo dolgo – zaradi družine in življenja doma hitro zapustijo policijo, s čimer se primanjkljaj še poglablja – po celotni državi.
Policija: varnost ostaja zagotovljena
Na PU Koper zagotavljajo, da trenutne upokojitve ne vplivajo na učinkovito delo policije in da optimizacija delovnih procesov na lokalni ravni trenutno ni predvidena. Poudarjajo, da se policisti vedno odzovejo na prijave in da veliko vlagajo tudi v preventivo ter promocijo poklica.
Podobno sporočilo prihaja z Generalne policijske uprave, kjer priznavajo, da je kadrovsko stanje eden ključnih izzivov policije, a poudarjajo, da vse spremembe v organizaciji dela temeljijo na sprotnem ocenjevanju varnostnih tveganj. Cilj ni zmanjševanje varnosti ali umik iz lokalnega okolja, temveč večja operativna učinkovitost in prisotnost policistov tam, kjer so najbolj potrebni – na terenu.
Med ukrepi za izboljšanje stanja navajajo štipendije, promocijo poklica, dolgoročno kadrovsko strategijo do leta 2035 ter cilj, da se vsako leto za vpis v policijsko izobraževanje pridobi okoli 300 kandidatov. Posebno pozornost namenjajo tudi neposrednemu nagovarjanju mladih, promociji na družbenih omrežjih in projektom, kot je tridnevni kamp KamPo, kjer dijaki od blizu spoznajo delo policistov.
Vprašanje, ki ostaja odprto
Kljub tem zagotovilom sindikat ostaja previden. Če se trend odhodov ne ustavi in če obremenitve ostanejo nespremenjene, bi lahko že v nekaj letih ugasnile luči v posameznih policijskih postajah – vsaj ponoči. In ko policije ni več v lokalnem okolju, izpostavljajo policisti, varnost ne more biti boljša, temveč le slabša.
Ključno vprašanje tako ni več, ali ima policija kadrovske težave, temveč koliko časa bo sistem še zdržal – in ali bo država ukrepala, preden bodo posledice občutili prebivalci, opozarjajo v policijskem sindikatu.
