Poplavna študija v Izoli: Najprej bo treba rešiti obroč okoli mesta

Poplavna študija izolskega mestnega jedra, ki jo je za občino pripravilo podjetje Hidrolab d.o.o., je pokazala, da da pri zagotavljanju varnosti pred poplavami ne bo hitrih, enostavnih in poceni rešitev. Najprej bo namreč treba sanirati vodovodni obroč okoli starega mestnega jedra, šele nato bi lahko prišle v poštev mestne ulice, ki so med poplavami najbolj izpostavljene.

Deli novico s tvojimi prijatelji

Čeprav si mnogi Izolani želijo, da bi njihove poplavne težave vsaj za silo rešili v nekaj potezah, je poplavna študija, ki jo je naročila tamkajšnja občina, pokazala, da bo sprva treba seči globoko v žep za obnovo obroča okoli starega mestnega jedra, šele na to bodo za sanacijo na vrsti mestne ulice, ki jih ob povišanem plimovanju morja in večjem nalivu poplavi tudi fekalna voda.

Poplavna študija je pokazala slabosti črpališča

“Najprej bo treba rešiti največje ozko grlo mešanega kanalizacijskega sistema, to je odvajanje odpadne in padavinske vode ob vstopu v izolsko črpališče pri parkirišču pri ladjedelnici,” pravijo na izolski občini, ko jih povprašamo o rezultatih poplavne študije. Da bi zagotovili ustrezno odvajanje padavinske in odpadne vode iz mestnega jedra, bo treba rekonstruirati in povečati kanalizacijske cevi od Velikega trga pri hotelu Marina do vstopa kanalizacije v že omenjeno črpališče, obenem bo treba urediti zmogljivejše odvodnjavanje meteornih voda iz črpališča do morskih izpustov.

poplavna studija
Skica predvidene rekonstrukcije cevovodov. S številko 1 je označeno črpališče nasproti stadiona, od katerega desno cevovod teče proti morskemu izpustu in dalje proti Serminu, levo pa cevi od črpališča vodijo proti Sončnemu nabrežju in Hotelu Marina.

“Ker je to glavna težava, se bo treba najprej tega lotiti. Posegi v posameznih mestnih ulicah ne bi prinesli nobenega izboljšanja, ker je jedro težav v prej navedeni infrastrukturi,” so pojasnili.

Sledi rekonstrukcija kanalizacije v mestnih ulicah

Šele zatem bo mogoča in smiselna rekonstrukcija kanalizacije v posameznih mestnih ulicah. To namerava občina izvajati po fazah, za prva dva ukrepa bo skušala pridobiti evropske kohezijske finančne vire oziroma državna sredstva iz Načrta za okrevanje in odpornost. “Za kolikšno naložbo gre, bo mogoče ovrednotiti, ko bo izdelana projektna dokumentacija, vendar bi po nekaterih ocenah lahko samo obnova trase kanalizacije med Velikim trgom in črpališčem presegla milijon evrov,” so povedali na občini.

Na izolski občini sicer menijo, da bo za dolgoročno zaščito mesta pred visokimi plimami morala poskrbeti država. Zaradi podnebnih sprememb strokovnjaki dopuščajo, da se bo gladina morja v obdobju od leta 2046 do 2065 dvignila do 40 centimetrov, do leta 2100 pa od 0,61 do 1,10 metra. Po tej logiki bi se lahko morje ob močnem vetru dvignilo na 2,65, 2,86 ali celo na 3,35 metra, zato na Inštitutu za vodarstvo predlagajo gradnjo zapornic na morju pred marino in občinskim pristaniščem ter višjega obalnega zidu v Viližanskem zalivu in na območju nekdanje obalne ceste.

Inštitutu za vodarstvo je izdelavo strategije prilagajanja na podnebne spremembe naročila Direkcija za vode.

Občina Izola bo skupaj s podjetjem Hidrolab ugotovitve, ki jih je pokazala poplavna študija, v kratkem predstavila stanovalcem mestnega jedra. Po prejemu končne verzije študije bo pridobila finančno konstrukcijo naložbe in temu bodo sledili nadaljnji koraki. Kot še pravijo na občini, bo natančen potek obnove jasen po izdelavi projektne dokumentacije.