Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) je prve prostovoljne smernice za zaščito trajnostnega malega priobalnega ribolova v kontekstu prehranske varnosti in odprave revščine pripravila pred desetimi leti. Zdaj jih želijo posodobiti, zato države pozivajo k predložitvi prispevkov in predlogov.
Smernice podpira tudi EU, saj igrajo mala priobalna ribištva v EU pomembno socioekonomsko vlogo v lokalnih obalnih skupnostih. Flota malih ribiških plovil predstavlja večino registriranih ribiških plovil v EU in pomemben delež zaposlenosti v ribiškem sektorju, so zapisali na ministrstvu.
V EU, pa tudi v Mediteranu, predstavlja mali priobalni ribolov kar 80 odstotkov ribiške flote. Z malim priobalnim ribolovom se ukvarjajo večinoma manjša družinska podjetja, kjer se znanje in veščine o tradicionalnih ribolovnih tehnikah, ki so okolju praviloma prijaznejše od novejših, prenašajo iz roda v rod.
V Sloveniji je mali priobalni ribolov po navedbah ministrstva zelo pomembna dejavnost ribištva, saj je kar 90 odstotkov plovil v slovenski ribiški floti manjših od 12 metrov. Ribolovna pot takšnih plovil je ponavadi kratka, traja le nekaj ur.
Dejavnost malega priobalnega ribolova je tesno povezana s krajevno in velikokrat tudi družinsko tradicijo ter prinaša prihodke številnim družinam, ki so odvisne od morja. Zato je prihodnost malega priobalnega ribolova tudi v diverzifikaciji, ki jo omogoča lokalni razvoj. Tega vodi skupnost v okviru evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo 2021-2027, so zapisali na ministrstvu in dodali, da je Slovenija tovrstnim ukrepom namenila več kot 12 milijonov evrov.
