V praksi pravica do odklopa omogoča, da zaposleni izven delovnega časa niso več obvezani odgovarjati na službene komunikacije, razen v določenih izjemnih primerih, kot so nujna opravila ali nepredvidljive okoliščine. Delavci tako niso izpostavljeni novim nalogam ali komunikacijam v času, ko niso aktivno na delu, kar jim omogoča boljši počitek in več časa za zasebno življenje.
Pravica do odklopa in kazni
Če delodajalci ne bodo spoštovali pravice do odklopa, se soočajo z denarnimi kaznimi med 1.500 in 4.000 evrov za pravne osebe, odgovorne osebe pa tvegajo kazen do 1.000 evrov. Inšpektorat za delo bo ob začetku zakonodajnega nadzora izvajal svetovalno funkcijo in podjetjem pomagal pri vzpostavitvi ustreznih ukrepov, vendar bo v primeru ponavljajočih se kršitev posegel s sankcijami.
Kaj pa Evropa?
Tudi na evropski ravni se pravica do odklopa vse bolj prepoznava kot pomemben ukrep za varovanje mentalnega zdravja zaposlenih in ohranjanje ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem. Francija je bila med prvimi državami, ki je leta 2017 uzakonila pravico do odklopa, kar je sprožilo razpravo tudi v drugih evropskih državah, zlasti zaradi naraščajoče digitalne povezanosti in povečanega pritiska na delavce. Evropski parlament je že pozval evropsko komisijo k pripravi zakonodajnega okvira, ki bi pravico do odklopa uveljavil kot osnovno pravico za vse delavce v EU. Podoben zakonodajni okvir zdaj razvijajo v Nemčiji, Španiji in Belgiji, kar kaže na širšo evropsko tendenco k uravnavanju delovnega časa v digitalni dobi.
FIDATA d.o.o.
Ankaranska c. 7b, 6000 Koper
Tel: +386 59 052 423
info@fidata.si
http://www.fidata.si
