Prav tako ne drži, da morajo po novem delovni čas sami zase evidentirati tudi samozaposleni. Samostojni podjetnik sam zase ne bo obvezan voditi evidence o izrabi delovnega časa, kot je to veljalo že do zdaj.
Ne drži tudi, da bi po novem morali evidentirati delovni čas tudi funkcionarji in poslovodje. Presoja obveznosti vodenja evidenc za te osebe in ustreznosti izvedbe evidentiranja je namreč odvisna od posamičnega delodajalca in situacije v posameznem konkretnem primeru.
Zmotno je tudi prepričanje, da novi zakon na novo uvaja “štempljanje”, saj delodajalci morajo že od leta 2006 voditi evidenco o izrabi delovnega časa, v katero se za posameznega delavca dnevno vpisuje podatke o številu ur, skupno število opravljenih delovnih ur s polnim delovnim časom in s krajšim delovnim časom od polnega z oznako vrste opravljenega delovnega časa, opravljene ure v času nadurnega dela itd.
Minister Luka Mesec poudarja: “Namen in smisel zakona je zaščititi pravice zaposlenih in zagotoviti plačilo za opravljeno delo in preganjati najhujše oblike kršitev delavskih pravic, ki smo jim bili zaradi neurejenega stanja na tem področju priča v preteklosti.” Zakon naj bi omogočal lažje preprečevanje in odkrivanje kršitev. Obveznost vodenja evidenc (pogosto imenovano štempljanje) kot dnevna obveznost sicer obstaja že sedaj, novela zakona, ki se bo začela uporabljati 20. novembra, pa predvideva le podrobnejšo opredelitev, kako jih voditi, da bodo urejene evidence v končni posledici v interesu obeh strank delovnega razmerja, tako delavca kot tudi delodajalca.
Prenovljene prekrškovne določbe
Novela prenavlja še prekrškovne določbe, in sicer določa višje globe in uvaja pooblastilo inšpektorjem za izrekanje glob v razponu. Za prekrške v zvezi z vodenjem evidenc so določene med 1500 in 20.000 evrov, za prekrške v zvezi z elektronskim načinom vodenja evidence pa od 3000 do 20.000 evrov.
Inšpektor, ki doslej ni prejel evidenc delovnega časa, je lahko delodajalcu izrekel le sankcijo zaradi oviranja postopka, po novem pa ga bo lahko tako kaznoval z globo višini 1500 do 20.000 evrov.
Prav tako na novo so predvidene sankcije za odgovorno osebo delodajalca, in sicer v višini od 150 do 2000 evrov.
