Prvak opozicije in predsednik stranke SDS Janez Janša je danes opozoril na številne nepravilnosti, do katerih je po oceni SDS prihajalo na nedeljskih parlamentarnih volitvah. Nepravilnosti naj bi se med drugim dogajale pri glasovanju po pošti, prihajalo naj bi tudi do odnašanja skrinjic z volišč. Posebej pa je za SDS sporno predčasno glasovanje, zlasti zaradi oblikovanja skupnih volišč za več volilnih okrajev. Po mnenju SDS rezultat predčasnega glasovanja ni verodostojen, zato ga bodo izpodbijali, je napovedal Janša. Napovedal je tudi, da se bodo zaradi nepravilnosti na posameznih voliščih na nedeljskem glasovanju vlagale pritožbe.
Po mnenju profesorja ustavnega prava Saše Zagorca združevanje volišč za predčasno glasovanje samo po sebi ne more vplivati na rezultate volitev, saj je imel vsak volivec možnost glasovati na številne načine, tudi in zlasti v nedeljo, torej na dan glasovanja, v svojem volilnem okraju v bližini naslova stalnega prebivališča. “Dokler ni jasnega protidokaza, bi rekel, da noben volivec ni bil prikrajšan pri glasovanju,” je opozoril. Se pa strinja s prvakom opozicije, da je bilo združevanje volišč neustrezno navkljub dobremu namenu komisij. Zakon o volitvah v DZ namreč navaja, da se predčasno glasovanje opravi na posebnem volišču na območju okrajne volilne komisije, torej na območju volilnega okraja, opozarja pravnik.
Glede izpodbijanja predčasnega glasovanja pa meni, da ima SDS dve možnosti. Prva zgolj teoretična možnost bi bila, da se takoj obrnejo na ustavno sodišče z ustavno pritožbo na odločbe volilnih komisij glede predčasnega glasovanja. SDS je namreč na sedem komisij volilnih enot že vložila ugovore, a so vse njihov ugovor kot neutemeljen zavrnile. A Zagorc ocenjuje, da bi ustavno sodišče pritožbe zavrglo zaradi neizčrpanja drugih pravnih sredstev.
Druga pot pa je izpodbijanje poslanskih mandatov ob in po njihovi potrditvi v DZ. Vsak kandidat in predstavnik liste kandidatov ima zoper odločitev volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev poslanskih mandatov, tudi pravico do pritožbe na državni zbor. Ta se skladno z zakonom o volitvah v DZ lahko vloži najkasneje do seje mandatno-volilne komisije DZ, na kateri ta obravnava poročilo o izidu volitev. Tudi po tem še ostane na voljo pot na ustavno sodišče. Pritožbo lahko vloži tudi kandidat, ki je bil na podlagi odločitve volilne komisije izvoljen, pa državni zbor njegovega mandata ni potrdil.
Glede izpodbijanja nedeljskega volilnega rezultata na posameznih voliščih zaradi domnevnih nepravilnosti pa je čas za vložitev ugovora tri dni od dneva glasovanja, volilne komisije volilnih enot pa morajo odločiti v roku 48 ur, je spomnil Zagorc.
Ob tem opozarja, da je dokazno breme na strani tistega, ki vloži ugovor in ki mora dokazati vzročno zvezo med nepravilnostjo in vplivom na volilni rezultat.
“Najprej je treba dokazati, da se je nepravilnost zgodila in tudi, da je imela ali bi lahko imela bistven vpliv na izid volitev. Torej, da bi se volilni izid lahko spremenil, če te nepravilnosti ne bi bilo,” je opozoril.
Pri tem je kritičen do pavšalnih navedb o domnevnih nepravilnostih na voliščih, kot je odnašanje skrinjic z volišč, kar se mu zdi malo verjetno.
Glede navedb o nepravilnostih pri glasovanju po pošti, na primer, da volivci iz tujine niso dobili glasovnic ali da jih niso dobili pravočasno, pa pravi, da zaradi slabše dostave univerzalne pošte v tujini lahko prihaja tudi do neljubih situacij, ko ima volivec željo glasovati, a navkljub najboljšemu trudu volilnih organov ne more, ker glasovnico dobi prepozno ali izpolnjena glasovnica prispe prepozno do volilne komisije.
“To je neprijetno za volivca, ni pa to nepravilnost, ki bi vplivala na rezultat glasovanja. Po spominu, vsaj v dosedanji praksi temu ni bilo tako,” ugotavlja Zagorc. Ima pa volivec v takšnem primeru možnost ugovora, dodaja. Morebiti je sedaj na mestu bolj poglobljen razmislek o uveljavitvi zakonske možnosti glasovanja iz tujine prek pametnih telefonov oziroma aplikacij in seveda z ustreznimi varovalkami, še meni ustavni pravnik.
