Dolžina sedmih predorov na trasi drugega tira je 20,5 kilometra, ker pa se ob treh najdaljših predorih gradijo tudi servisne cevi v enakem profilu kot glavne cevi, so morali izvajalci glavnih gradbenih del izkopati 37 kilometrov predorskih cevi. Po manj kot treh letih jim je uspelo. Izkopali so več kilometrov predorov, kot se jih je izkopalo v 30 letih na celotnem slovenskem avtocestnem omrežju.
Na drugem tiru se je izkopal tudi najdaljši slovenski predor. To je postal predor Lokev (T1) s 6.714 metri. Generalni direktor družbe 2TDK Matej Oset je ob tem dosežku dejal: »Delo v predorih je zahtevno in tvegano, traja 24 ur na dan, vse dni v tednu. Drugi tir je dokaz, da smo sposobni uresničiti še tako zahtevne infrastrukturne projekte, kar je ključno za razvoj naše države in njeno konkurenčnost na mednarodni ravni.« Do zdaj je bil 120 let najdaljši železniški predor na Bohinjski progi. Drugi tir je predstavljal tudi precejšen organizacijski zalogaj – v določenem času je bilo aktivnih 14 podzemnih delovišč, na gradbiščih pa je delalo več kot 1000 delavcev.
Pred pričetkom gradnje drugega tira se je napovedovalo, da se bo pri izkopu predorov odkrilo 10 večjih in 100 manjših kraških pojavov. Raziskovalci iz Inštituta za raziskovanje krasa so jih popisali 86, najdaljša odkrita jama je dolga dobrih 600 metrov.
Projekt Drugi tir predstavlja pomemben korak k modernizaciji slovenske železniške infrastrukture, 61 % proge pa je že pripravljene na prihodnjo dvotirnost.