V svoji knjigi Ubogaj mamo in ne pozabi na očeta se skozi brutalno iskreno samoanalizo sooča z otroštvom, zaznamovanim z občutkom drugačnosti, ter z izkušnjami fizičnih, psihičnih in spolnih zlorab. Njena pripoved presega okvir osebne izpovedi in odpira pomembna družbena vprašanja: o molku in odgovornosti, o zlorabi moči, o posledicah travm ter o dolgoročnih procesih zdravljenja in samospoznavanja. Zgodba se bere kot napeta pripoved, hkrati pa deluje kot močan poziv k pogumu, razmisleku in ohranjanju vere v življenje.
Knjiga odpira prostor za razmislek o osebnih in družbenih temah, ki so v javnem prostoru pogosto potisnjene na rob.
»Ta knjiga je morala biti napisana zaradi tolikih, ki s(m)o (bili) tako ali drugače zlorabljani. Nastati je morala zato, ker budi v življenje, ker je v njej vzgib za vstajenje iz posledic zlorab. Violetina izpoved – njena zgodba nagovarja našo: »Če je uspelo preživeti meni, bi moralo vsakemu,« nam sporoča. Ta knjiga nosi v sebi terapevtski impulz: Violetin dvig iz notranje potlačenosti nas spodbuja, da se tudi sami dvignemo v dostojanstvo; njen upor proti zlorabam budi našega, da brezkompromisno ustavljamo zlohotne pohotneže. Njena knjiga rojeva bojevnike zoper smrtni greh, storjen nemočnim, nedolžnim,« pravi pater Karel Gržan.
