Pri premagovanju takih in drugačnih nevšečnosti si vsak pomaga na svoj način in vsak skriva svojega asa v rokavu. Nekateri si izgubljeno energijo in motivacijo poskušajo povrniti s sprehodom ob morju, drugi s spanjem, tretji z dodajanjem takšnih in drugačnih prehranskih dodatkov in vitaminov … So pa tudi tisti, ki se za pomoč pri reševanju težav zatečejo k hipnozi.
Kaj sploh je hipnoza?
Nekateri se te besede bojijo, jo povezujejo z magijo, s čaranjem, z drugačnostjo, nadnaravnostjo in pojavi se strah pred neznanim, pred tem, da nekdo drug nadzoruje naše misli, dejanja, odzive. Verjetno hipnozi usluge niso delale niti predstavitve in uporaba v različnih filmih in predstavah. Potrebno je ločiti med odrsko in medicinsko hipnozo, zato bomo tukaj in zdaj poskušali razbiti mite, ki krožijo o tem.
Hipnoza je stanje zavesti, ko smo popolnoma sproščeni in lahko preusmerimo pozornost iz zunanjega dogajanja na naše misli ter imamo popolno zavedanje in nadzor. V tem stanju smo bolj dojemljivi za sugestije, s katerimi v svoje življenje uvajamo pozitivne spremembe na področjih, ki nas ovirajo oziroma bremenijo. V stanju podobnemu hipnozi smo v resnici večkrat na dan: med gledanjem televizije, med hojo, vožnjo, poslušanjem glasbe … V osnovi imamo štiri vzorce možganskih valov: beta (budno stanje), alfa (možganski valovi se upočasnijo, stanje »dnevnega sanjarjenja«), teta (stanje, ko sanjamo) in delta (globoko spanje brez sanj).
Ko smo hipnotizirani, smo v alfa stanju. Terapevt s tehnikami pacientu samo pomaga, da sam preide do stopnje hipnoze. Predpogoj, da bo hipnoza uspešna, pa je seveda ta, da izberemo usposobljenega, izobraženega terapevta, ki mu zaupamo in da se v to podamo prostovoljno, neobremenjeno. Hipnoza nam lahko pomaga pri težavah kot so: obvladovanje jeze, lajšanje bolečin pri porodu, migrene, nespečnost, nizka samozavest, koncentracija, učne težave, premagovanje strahov in fobij, anksioznost, panični napadi, depresija, alergije, različne oblike zasvojenosti, obvladovanje razvad in tikov …
-
Ljudi lahko hipnotizirajo proti njihovi volji. Ni res. Kot sem že napisala, si mora posameznik, ki se odloči za hipnozo, tega želeti in biti pripravljen pri procesu tudi sodelovati. Nikogar ni mogoče hipnotizirati proti njegovi volji. Vsaka hipnoza je brez izjeme samohipnoza. S terapijo se lahko pomaga tudi že otrokom (npr. pri jecljanju, bolečinah v trebuhu, koncentraciji …).
-
Iz hipnotičnega transa se bomo težko zbudili. Ni res. Med hipnozo ne spimo. Telo je sicer sproščeno, ampak um je buden in pozoren na dogajanje v telesu. Hipnotično stanje lahko, glede na svoje počutje, nelagodje, kadarkoli prekinemo sami, če to želimo ali če se v nekem trenutku počutimo neprijetno.
-
Samo določeni ljudje so dovzetni za hipnozo. Ni res. Res pa je to, da nekateri ljudje lažje vstopijo v stanje hipnoze, drugi pa težje. To je seveda subjektivno in odvisno od več dejavnikov. Marsikdo morda ne ve, da se stanja hipnoze lahko priučiš oziroma z vadbo in pravilnim usmerjanjem vsakokrat lažje dosežeš hipnotični trans.
-
V hipnozi naredimo vse, kar nam naroči terapevt. Ni res. To je eden izmed najbolj razširjenih mitov o hipnozi, ki izhaja predvsem iz predstavitve hipnotičnega transa v filmih in odrskih predstavah, ko ljudje, ki so hipnotizirani, naredijo popolnoma vse, kar jim hipnotizer naroči, pa čeprav je to proti njihovi volji. Pri medicinski hipnozi terapevti poudarjajo, da imajo ljudje, ki se za tako obliko zdravljenja odločijo, med terapijo popoln nadzor nad svojim telesom, umom, odzivi … Hipnotiziran človek ne bo nikoli povedal ali naredil stvari, ki jih sicer ne bi tudi v budnem stanju.
Vsekakor je hipnoza nekaj, kar si marsikdo od nas želi preizkusiti že zaradi »firbca«, če nam to res pomaga ali ne in kakšen je občutek hipnotičnega transa. Izkušnje tistih, ki ste na hipnozi že bili, mi lahko napišete na manca.hribovsek@obalaplus.si, hkrati pa zbiram tudi vaše ideje in predloge, o kateri temi bi želeli, da v prihodnjih številkah preverjamo in razbijamo urbane mite.
