Prvi znaki so običajno občutek draženja, srbenje ali bolečina na enem delu veke. Kasneje se pojavi oteklina, rdečina in majhna bunka, ki je lahko občutljiva na dotik. Nekateri ljudje imajo občutek, kot da imajo nekaj v očesu, oči se lahko tudi solzijo ali postanejo bolj občutljive na svetlobo.
Do nastanka ječmena pogosto pride zaradi dotikanja oči z neumitimi rokami, uporabe starih ličil ali slabe higiene kontaktnih leč. Večje tveganje imajo tudi ljudje z občutljivo kožo, vnetji vek, stresom ali oslabljenim imunskim sistemom. Čeprav ni zelo nalezljiv, se bakterije lahko prenašajo prek brisač, ličil ali rok, zato je pomembna dobra higiena.
V večini primerov ječmen ni nevaren in izgine sam od sebe v nekaj dneh ali tednu dni. Najbolj priporočljivi so topli obkladki večkrat na dan, saj toplota pomaga odpreti zamašeno žlezo in pospeši celjenje. Pomembno je tudi, da ječmena ne stiskamo, ker lahko s tem okužbo še poslabšamo ali razširimo.
- Ječmen nastane zaradi prepiha. Ne drži. To je eden najbolj znanih mitov pri nas. Veliko ljudi verjame, da je dovolj že nekaj minut na vetru ali prepihu, da se pojavi ječmen. Vendar pa prepih sam po sebi ne povzroči ječmena. Najpogostejši razlog je zamašena žleza ali bakterijska okužba, pogosto povezana z dotikanjem oči, draženjem vek, starimi ličili ali občutljivo kožo okoli oči. Prepih lahko sicer oči razdraži, ni pa neposreden vzrok za nastanek ječmena.
- Ječmen je zelo nalezljiv. Drži. V resnici ječmen ni močno nalezljiv kot prehlad ali gripa. Ker pa ga pogosto povzročajo bakterije, se te lahko prenesejo prek rok, brisač, ličil ali kontaktnih leč. Zato je pomembna dobra higiena.
- Ječmen je treba stisniti. Ne drži. Ječmen ne bo hitreje izginil, če bunkico preprosto iztisnete. Stiskanje lahko okužbo razširi globlje v veko ali povzroči še večje vnetje. V nekaterih primerih lahko nastane celo trda zatrdlina, imenovana halacion. Veliko boljša rešitev so topli obkladki, ki pomagajo odpreti zamašeno žlezo in pospešijo naravno celjenje.
K tokratnim trem mitom pa vam dodajam še tri zanimive starinske obrede, ki so jih nekoč izvajali na osebi, ki je dobila ječmen:
Simbolično “žetje ječmena”: Eden najbolj razširjenih ljudskih obredov je izvajanje simboličnega “žetja ječmena”, ki so ga pogosto opravljali vaški vrači ali starejše ženske. Oseba z ječmenom je vprašala: “Kaj pa delaš?”, vrač pa je z roko (včasih tudi z nožem ali ročajem orodja) delal kroge okoli obolelega očesa in trikrat odgovoril: “Ječmen žanjem!” Verjeli so, da se s tem simbolično “požanje” bolezen in ta izgine iz očesa.
Uporaba starega ključa: V nekaterih krajih so na obolelo oko položili raven del starega, pogosto železnega ključa. Medtem so izgovarjali posebne besede ali uroke in ključ večkrat obrnili. Ključ naj bi imel zaščitno moč in naj bi “zaklenil” bolezen ter preprečil njeno širjenje.
Preganjanje z uroki, slino in pepelom: Ponekod so verjeli, da je treba ječmen zjutraj na tešče pokrižati ali se ga “dotakniti” s slino, saj naj bi to imelo zdravilno moč. V drugih različicah so okoli očesa s prstom, pomočenim v pepel, narisali krog ali znak, s katerim naj bi pregnali bolezen.
Danes vemo, da ječmen na očesu zdravimo na drugačen in bolj preizkušen način. Med okrevanjem je priporočljivo, da se izogibamo ličilom in kontaktnim lečam, dokler vnetje popolnoma ne izgine, saj lahko sicer dodatno dražijo oko ali upočasnijo celjenje. Večinoma ječmen mine sam od sebe, pri tem pa lahko pomagajo topli obkladki in nežna nega vek.
Če pa se oteklina močno poveča, bolečina postane izrazitejša, se pojavijo težave z vidom ali ječmen ne izgine več tednov, je najbolje poiskati pomoč zdravnika ali okulista. Tako se preprečijo morebitni zapleti in zagotovi ustrezno zdravljenje.
