Med znanilce tega letnega časa spadajo tudi gobe, ki se jih marsikdo loti nabirati kar sam. Mnogim to predstavlja hobi in tudi kvalitetno preživet čas na prostem, v naravi, z družino. A pri tem dodatna previdnost ne bo odveč, prav tako pa so v teh dneh tudi na ministrstvu za kmetijstvo izdali dodaten poziv k spoštljivemu odnosu do gozda in spoštovanju t. i. gozdnega bontona, ki ga sicer najdete tudi na spletni strani Zavoda za gozdove Slovenije. Kot so nas že v šolah učili, se v gozdu ne sme odlagati smeti, uničevati rastlin in gob, plašiti živali ter presegati dovoljenih količin nabranih gob, rastlin in plodov.
- Vse vrste gob niso užitne. Res je. Na svetu je prisotnih kar 40.000 vrst gob, v Sloveniji pa med 2500 in 3000. Od tega jih je samo 505 užitnih. Kot poudarjajo na Mikološki zvezi Slovenije, lahko nabiramo samo gobe, ki jih dobro poznamo.
- Naberemo lahko toliko gob, kolikor želimo. Ni res. Nabiranje gob je v Sloveniji zakonsko omejeno. Posameznik lahko na dan nabere do dva kilograma gob, pozorni pa morate biti tudi na vrste gob, ki so v Sloveniji zavarovane.
- Gobe so težko prebavljive. Res je. Kljub temu, da so gobe v kulinariki zelo cenjene in priljubljene, pa s količino zaužitih gob ne smemo pretiravati. Zaradi svoje posebne celične zgradbe so težko prebavljive, zato jih moramo zaužiti malo, biti morajo sveže nabrane in pripravljene, ne smemo jih pogrevati, prav tako pa se moramo izogniti uživanju gob v večernih urah. Če se z gobami prenajemo, pa so posledice podobne kot pri zastrupitvi; krči v trebušni votlini, slabost, bruhanje, driska. Strokovnjaki svetujejo, da se gobam izogibajo tudi nosečnice in otroci.
- Gobe so sestavljene iz 90 % vode. Res je. Gobe se obnašajo kot spužve in lahko vase posrkajo velike količine vode (in tudi drugih snovi – tudi zato se jih odsvetuje nosečnicam in otrokom). Prav zato se gob po pobiranju in pred uporabo ne pere, ampak samo očisti s čopičem ali krtačko in obriše s krpo. Gobam se pri kuhanju ne dodaja vode, saj je ob toplotni obdelavi veliko spustijo same.
- Nekatere gobe postanejo strupene, če ob njihovem uživanju pijemo alkohol. Res je. Prava in sljudnata tintnica ter betičasta livka so užitne gobe. Škodljive so le, če ob njihovem zaužitju pijemo alkohol, ki v stiku s spojino koprin, ki jo te vrste gob vsebujejo, izzove antabusni oz. koprinski sindrom (pordelost kože, težave z dihanjem, glavobol, palpitacije, bruhanje). Zato se svetuje, da se 24 ur pred in po uživanju teh vrst gob ne pije alkohola.
Za konec pa še nekaj zanimivosti:
- Najdražja goba na svetu je Yartsa gunbu, ki je videti kot gosenica. Raste v Tibetu na ličinkah žuželk. Ta vrsta gobe je tako redka in cenjena, da je za kilogram potrebno odšteti nekaj manj kot 27.000 evrov.
- Ena najbolj strupenih gob, ki jo sicer najdemo tudi v Sloveniji, je zelena mušnica, ki se je včasih uporabljala tudi kot sredstvo za umore. Najbolj znana primera sta verjetno umora rimskega cesarja Klavdija I. in rimsko-nemškega cesarja Karla VI. Habsburš Smrtno nevarna količina strupov za odraslo osebo se nahaja v samo 50 gramih svežih zelenih mušnic. Zato bodite pozorni na znake zastrupitve, ki se lahko pojavijo takoj po zaužitju strupene gobe (slabost, bruhanje, omotica, krči) in poiščite zdravniško pomoč. Nezdravljena oseba, ki se je zastrupila z gobami, lahko dobi zlatenico in zaradi odpovedi ledvic umre že v petih ali šestih dneh.
- V Braziliji so odkrili gobe, ki imajo sposobnost, da se v temi svetijo oz. da lahko skozi kemijske reakcije proizvajajo zeleno svetlobo. Do danes so odkrili, da je takšnih vrst gob 33.
- V naravi rastejo tudi t. i. nore, čudežne gobe, ki vsebujejo psihoaktivne snovi.
