“Izola je brez veljavnega OPN razvojno omejena, načrti so nejasni, številni upravni postopki pa zapleteni, zato je želja mnogih, da bi tudi naša občina kar se da hitro sprejela ta zelo pomemben strateški in izvedbeni dokument,” pravijo na občini.
Izola je bila prva občina v Sloveniji, katere OPN ni stopil v veljavo zaradi zavrnitve na referendumu. Kako ravnati v takšnem primeru, zakonodaja natančno ne opredeljuje in v veliki meri odločitev o tem prepušča presoji lokalne skupnosti. Prav zaradi te izhodiščne nejasnosti se je Občina Izola odločila najprej raziskati razloge, ki so privedli do zavrnitve, in na podlagi teh oblikovati predlog načina izvedbe procesa uskladitve OPN.
Po treh mesecih intenzivnih priprav in posvetovanj s predstavniki različnih strok, deležnikov ter skupin občanov Izole smo na občini pripravili predlog, za katerega verjamemo, da bo dobro sprejet zaradi številnih kakovosti. Urad za prostor in nepremičnine bi sicer lahko pripravo občinskega prostorskega načrta odložil za obdobje po volitvah, a je po temeljitem razmisleku in posvetovanju s strokovnjaki z različnih področij ugotovil, da odlašanje omenjenega procesa ni smiselno in tudi ni v javnem interesu.
Rezultat te odločitve bo prav predstavitev predloga procesa na občinskem svetu, kot nekakšen prvi korak na zahtevni poti do občinskega prostorskega načrta, ki je usklajen s pričakovanji javnosti.
Predstavitvi na občinski seji bo sledilo obdobje sestavljanja posvetovalne skupine in nato še uradni začetek usklajevanja OPN z referendumskimi vsebinami. Na Uradu za prostor in nepremičnine pričakujejo, da bodo lahko proces izpeljali v obdobju dveh let.
