Gob se ne pere z vodo, paradižnik ne sodi v hladilnik, alkohol med kuhanjem pa tako ali tako izhlapi. Tako so nas naučili doma, tako pravijo prijatelji in tako smo slišali že neštetokrat. Ampak … kaj pa, če vse to ne drži povsem? Kuhinja je polna nasvetov, trikov in prepričanj, ki se prenašajo iz generacije v generacijo. Nekateri imajo dobro osnovo, drugi pa so si med potjo prislužili status neizpodbitne resnice, čeprav bi jih bilo vredno še enkrat preveriti. In ker si nihče ne želi po nepotrebnem komplicirati pri pripravi kosila, smo se odločili, da nekaj najbolj razširjenih kuhinjskih mitov postavimo na preizkušnjo. Pripravite kuhalnice, odprite hladilnik in preverite, ali tudi vi verjamete kateremu od njih. Morda boste že pri naslednjem obroku kakšno pravilo mirno postavili na glavo!
Kava ali sol pomaga, da voda za testenine hitreje zavre. Delno drži. Če v vodo dodamo sol, se njeno vrelišče sicer nekoliko zviša, vendar pri običajnih količinah tako malo, da razlike v času zavretja praktično ne bomo opazili. Sol dodajamo predvsem zaradi okusa, ne zato, da bi testenine skuhali hitreje.
Paradižnika nikoli ne shranjujemo v hladilniku. Ne drži. Kolikokrat smo že slišali, da paradižnik v hladilniku izgubi okus in postane kašast? To ni čisto res. Nezrel paradižnik je najbolje pustiti na sobni temperaturi, da dozori, zrelega pa lahko brez težav za nekaj dni prestavimo v hladilnik. Za boljši okus ga pred postrežbo vzamemo iz hladilnika in pustimo, da se ogreje na sobno temperaturo.
Alkohol med kuhanjem izhlapi. Ne drži. Če med kuhanjem radi posežete po kozarcu vina – in ga nekaj nato prilijete še v omako – verjetno mislite, da bo alkohol med kuhanjem tako ali tako izhlapel. A žal ni čisto tako! Študija, objavljena leta 1992 v reviji Journal of the American Dietetic Association, je pokazala, da med pripravo hrane izhlapi le del alkohola. Koliko ga ostane v jedi, je odvisno predvsem od načina priprave in časa kuhanja.
Gob nikoli ne smemo prati z vodo. Delno drži. Mnogi gobe čistijo izključno s krtačko ali papirnato brisačko, saj naj bi se sicer napile vode in med pripravo postale razmočene. A hitro spiranje pod tekočo vodo tik pred kuhanjem jim ne bo bistveno škodilo. Veliko pomembneje je, kako jih pripravimo: če jih pečemo pri prenizki temperaturi, bodo izločale vlago in se bolj dušile kot zapekle. Za lepo zapečene, zlato rjave gobe zato poskrbimo predvsem z dovolj vročo ponvijo.
Za hrustljavo pečeno zelenjavo se moramo izogniti vlagi. Delno drži. Pri pečeni zelenjavi običajno velja, da mora biti čim bolj suha, če želimo lepo zapečeno skorjico. Toda pri brokoliju lahko pomaga prav nasproten pristop. Najprej ga spečemo odkritega, da dobi lepo barvo, nato pa ga za kratek čas pokrijemo, da para zmehča stebla. Tako lahko dobimo brokoli, ki je hkrati prijetno hrustljav in dovolj kuhan. Ključ je v pravem ravnovesju med pečenjem in kratkim parjenjem.
Testenine moramo po kuhanju sprati s hladno vodo. Ne drži. To je eden tistih kuhinjskih trikov, ki se še vedno pogosto uporablja, a ni vedno najboljša izbira. Če testenine postrežemo s toplo omako, jih praviloma ne spiramo, saj na njihovi površini ostane sol in škrob, ki pomaga, da se omaka lepše oprime testenin. Spiramo jih lahko takrat, ko pripravljamo testeninsko solato in želimo hitro ustaviti kuhanje ter testenine ohladiti.
Če imate morda vi v vašem žepu predpasnika še kakšen zanimiv kuharski mit, ga lahko delite z mano na
manca.hribovsek@oabalaplus.si.
Pa pripišite, če naj mu verjamemo ali ne in zakaj.
