S ciljem pridobitve najboljše rešitve za celovito ureditev obalne promenade z dodatnimi vsebinami sta Občina Izola in Mestna občina Koper v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) razpisali javni arhitekturni natečaj. Za rezultate smo izvedeli na začetku februarja, ko je sedemčlanska strokovna komisija objavila zmagovalce natečaja. Zmagovalni elaborat je delo krajinskoarhitekturnega studia Landstudio 015, d. o. o. iz Ljubljane, katerega avtorji so Ana Tepina, Jana Kozamernik, Maja Vodlan, Saša Kolman, Zala Dimc, Mark Koritnik in Martina Tepina.
Na razstavi, ki bo predvidoma marca, si bodo tako lahko prebivalci slovenske Istre ter vsi, ki radi uživajo ob slovenskem morju, ogledali rešitve arhitektov, katerim je v projektu uspelo povezati vse lepote narave, ki krasijo obalno cesto, s funkcionalnimi rešitvami, pri tem pa ohraniti kulturno dediščino, potrebe prebivalcev pa tudi drugih uporabnikov promenade.
Natečaj pa je imel določene naloge: arhitekti so morali upoštevati zamisel, da bi se program zgoščal na začetku in koncu, ob urbanih področjih, v središču pa se prepušča naravi. Tako je urejen celoten linijski park od Žusterne do Izole, ki je prilagojen uporabnikom, hkrati pa obdan z reprezentativno kulturno in naravnno dediščino.
Pogled na morje ob kavici
Nova priobalna promenade bo tako vsebovala dva gostinska lokala. S koprske strani se ureditev začne v Žusterni, gostinski objekt je predviden na klifu. ‘’Pri lokaciji za gostinski lokal s koprske strani smo naleteli na težavo, ker je bilo treba posegati vanj. Da bi se izognili takšnem posegu, smo se odločili, da ga postavimo na vrh kot razgledišče, hkrati pa omogoča lažjo dostopnost,’’ nam je o svojih idejnih rešitvah povedala arhitektka in soavtorica zmagovalnega projekta Ana Tepin. Z izolske strani pa je gostinski lokal predviden tam, kjer je trenutno avtokamp, ki bo popolnoma preurejen.
Pomoli in plaže
Pomoli so predvideni v skladu s pomorskim prometom, čeprav jih je po projektu predvidenih manj. Urbaniziran bo del na obeh priobalnih delih, povezovala pa ju bo kolesarska pot. Gre za ureditev linijskih pasov, namenjenih različnim tipom uporabnikov. Poleg kolesarske poti bosta urejena tudi peščena tekaška pot ter nov drvored. Obstoječa parenzana pa bo sprehajalna pot.
Kulturna dediščina: omejitev in priložnost
Kot nam je povedala arhitektka, je bil največji izziv med ustvarjanjem projekta to, da gre za zelo kompleksno področje. ‘‘Treba je bilo paziti ne le na urejanje prostora za uporabnike, ampak tudi za vzpostavo obstoječih elementov. Problem je, na primer, dostopnost do morja za invalide. V tem prostoru je zelo pomembna obstoječa vrednota – narava.’’ Ohranjanje kulturne dediščine je izpostavila kot omejitev za arhitekte, hkrati pa priložnost. Tako so ustvarjene doživljajske točke, ki bodo poudarile pomen zgodovinskh zapuščin, kot so ladja Rex, staro rimsko pristanišče pa tudi rižanski vodovod.
