O vprašanjih čakalnih dob na operacijo sive mrene in o dilemah v javnosti o vprašanjih povračil pacientom, ki se odločajo za večžariščne in torične leče, smo se pogovarjali s prof. dr. Markom Hawlino, ki s partnerko, dr. Petro Schollmayer, že deset let živi in deluje tudi na Obali.
V medijih je v zadnjem času zakrožla zgodba o povračilih, ki jih ZZZS odobri bolnikom, ki na operacijo sive mrene odhajajo na Hrvaško, Avstrijo in Italijo. Kako gledate na to?
Odhajanje na operacijo sive mrene v tujino je v prvi vrsti posledica ukinitve plačila po realizaciji, ki je veljalo v času »Loredanovega zakona« do 1. 8. 2023. Kot je znano, so slovenski izvajalci v času veljave tega zakona učinkovito zmanjšali čakalne dobe in odhajanje na operacijo v tujino. Ministrstvo za zdravje je v komentarju ob izdaji Uredbe o določitvi izbranih vrst zdravstvenih storitev, za katere se zagotovi plačilo po realizaciji , napisalo, da je pri vključitvi v seznam vlada upoštevala tudi tiste vrste zdravstvenih storitev, pri katerih število čakajočih pacientov nad najdaljšo dopustno čakalno dobo po podatkih NIJZ na dan 1. avgusta 2023 presega 1.500 in število čakajočih pacientov na isti datum presega tudi povprečno šestmesečno realizacijo programa 2022. Na operacijo sive mrene je 1. 8. 2023 nedopustno dolgo čakalo kar 5.573 bolnikov, pa kljub temu ni bila uvrščena na seznam storitev, ki so plačane po realizaciji, čeprav so se čakalne vrste med interventnim zakonom na ta poseg, kot je znano, učinkovito krajšale. Posledica tega je naraščanje čakalnih dob in odhajanje bolnikov na operacijo v tujino, zlasti na Hrvaško.
Kako pa gledate na odločitev ZZZS, da povrne stroške le tistim, ki so v tujini opravili operacijo z vstavitvijo enožariščne (monofokalne) leče, ne pa tudi tistim, ki jim je bila vstavljena večžariščna intraokularna leča. Ti zdaj s pomočjo odvetnika Francija Matoza tožijo ZZZS.
Najprej je potrebno povedati, da operacija z vstavitvijo večžariščnih leč nikakor ni primerljiva z operacijo z vstavitvijo enožariščnih leč, čeprav se to laično lahko tako zdi. Pri operaciji z vstavitvijo monofokalnih leč je bistven cilj odstra nitev sive mrene in vstavitev leče, ki pacientu izboljša vid bo disi na daljavo bodisi na bližino, ne pa oboje. Ostanek dioptrije po operaciji z enožariščno lečo se vedno korigira z očali, ki so sestavni del doseganja optimalnega vida. Enožariščne leče s pomočjo očal tudi najbolj idealno združujejo žarke v eno žarišče , kar omogoča bolj kontrasten vid, zato te leče nimajo nikakršnih kontraindikacij v primeru spremljajočih očesnih težav. Poleg tega je za predoperativne meritve potreben le en aparat za določitev dioptrije vstavljene leče, kar ne obremenjuje cene sistema za opremo in porabljen čas osebja kot v primeru večžariščnih leč.
Kakšna je pravzaprav razlika med operacijo sive mrene z enožariščno in večžariščno oz. torično lečo?
Cilj vstavitve večžariščnih in toričnih leč je neodvisnost od očal tako na daleč kot tudi na srednje razdalje in na blizu. Ker gre za razmeroma veliko investicijo (med 1500-2500 evr na eno oko, odvisno od vrste leč), je seveda za pacienta in izvajalca ključno, da je dioptrija v zelo ozkem razponu okoli ničle. Da to dosežemo, moramo v prvi vrsti izključiti vsa bolezenska stanja, ki bi lahko po operaciji vplivala na vid, zato potrebujemo celo serijo zelo dragih aparatur, ki skupaj stanejo preko 200 tisoč evrov. Optika večžariščnih leč namreč ne dopušča napak, kakršnekoli, tudi manjše nepravilnosti očesne površine, bolezni mrežnice ali vidnega živca lahko pomenijo velike težave za pacienta, ker bo po operaciji morda videl slabše ali pa bo potreboval očala, ki se jih je s svojim plačilom za storitev želel znebiti. Poleg tega se zaradi večžariščnosti nekoliko zmanjša kontrast in ta je dovolj dober le ob pogoju, da je dosežena dioptrija optimalna in da je oko v celoti zdravo. Tudi če je bilo vse opravljeno idealno, je pri večžariščnih lečah možno, da nekateri pacienti nekaj mesecev po vstavitvi opažajo svetlobne fenomene v obliki odsevnih krogov ali razpršene svetlobe (disfotopsije). Ob optimalni operaciji so ti pojavi prehodni in izginejo v obdobju takoimenovane »nevroadaptacije«, vendar pa je to potrebno pacientom podrobno opisati, jih na to pripraviti ter jih skozi to obdobje spremljati, kar pomeni bistveno več kontrol in preiskav, kar pri enožariščnih lečah ni potrebno.
Zakaj so cene operacij z vstavitivjo večžariščnih leč v primerjavi s ceno, ki jo povrne ZZZS leč, tako visoke ?
Poleg visoke cene večžariščnih in toričnih intraokularnih leč je v ceni storitve tudi amortizacija številnih aparatov, ki so za tako natančno operacijo potrebni. Pomembna je izkušenost operaterja in izjemno natančen poseg, pa tudi čas, ki je potreben za diagnostiko in pooperativno spremljanje. Če pacienta ne spremlja sam izvajalec (kot je to v primeru, da se pacienti operirajo v tujini in ne želijo ponovno potovati tja na kontrole, česar se ob morda nekoliko nižji ceni samega posega ne zavedajo), se pogosto zgodi, da pacienti končajo pri lokalnih oftalmologih, ki se s temi težavami ne želijo ukvarjati in včasih pacientom celo rečejo, da odločitev o vrsti leč ni bila pravilna. Zaradi napak pri vseh postopkih in suboptimalne oskrbe prihaja do razočaranj, če morajo pacienti kljub visokemu finančnemu vložku še naprej nostiti očala ali pa prenašati moteče disfotopsije, zato se te odlične tehnologije včasih po krivici drži slab sloves. Pri pacientih, kjer so bile leče vstavljene napačno ali pa so bili zaradi očesnih stanj za te leče neprimerni, namreč lahko pride to tako neprijetnih disfotopsij, da je potrebna zamenjava leč z enožariščnimi. Zaradi etičnega in profesionalnega pristopa pri individualni obravnavi pacientov v našem centru zaradi disfotopsij ali drugih komplikacij ni bilo potrebno zamenjati niti ene leče, kar govori o uspešnosti te tehnologije ob izpolnitvi vseh omenjenih pogojev.
Kaj torej mislite o tem, da bi bila pacientom, ki se odločajo za večžariščne leče, povrnjen znesek storitve z enožariščno lečo?
Če bi bila operacija sive mrene plačana po realizaciji, bi bila odločitev, da se pacientom povrne stroške operacije z enožariščno lečo (669.05 evr) pravilna, saj je kriterij, ki ga je objavilo Ministrstvo za zdravje za plačilo po realizaciji – 1500 nedopustno čakajočih- že več kot trikrat presežen. Tako je tudi stališče Sekcije za kirurgijo katarakte Slovenskega zdravniškega društva. Kljub večjemu plačilu iz lastnega žepa bi se tudi ti pacienti morali postaviti v čakalno vrsto tako kot vsi ostali, ki čakajo na operacijo z enožariščno lečo. Ob tem naletimo še na en etični problem: če bi bila povračila po posegih z večžariščno lečo odobrena le znotraj »kvote« odobrenega programa posameznim izvajalcem, bi bilo to do diskriminatorno do izvajalcev z manjšimi programi. Ob trenutno omejenih programih ZZZS (v Portorožu imamo npr. le 161 odobrenih operacij, drugi slovenski izvajalci jih imajo ca. 3-12 krat toliko, tuji izvajalci pa s številom posegov sploh niso omejeni), pacienti po izpolnitvi programa ne bi bili več upravičeni do povračila in bi se morali odločiti, ali storitev v celoti plačajo sami ali pa odidejo k izvajalcem z več programa (torej ne k tistim, h katerim so želeli) oz. na Hrvaško. Lahko bi se dogajalo tudi preskakovanje čakalnih vrst v škodo »manj donosnih« pacientov ali zlorabe operacij pacientov brez sive mrene v breme ZZZS.
Kakšna pa je situacija na Obali?
Za zavarovance z obalnih občin so posledice ukinitve plačila po realizaciji še posebej diskriminatorne, saj ima regija ZZZS Koper najmanjši obseg odobrenih operacij sive mrene na število prebivalcev v državi.
V kolikor programa Ministrstvo in ZZZS ne bo povečalo, bodo bolniki z Obale na poseg čakali najdlje ali pa bodo prisiljeni potovati na operacijo v druge regije ali na Hrvaško in s tem obremenjevati svojce, ki bodo jemali proste dni in s tem sebi in družbi povzročali spremljajče nepovratne stroške. Ni potrebno pojasnjevati, kako slab vid vpliva na vse življenjske aktivnosti, njihovo kakovost in prometno varnost. Starejšim, zlasti tistim, ki živijo sami, pa veliko pomeni, da lahko kakovostno uslugo dobijo čimbližje domu in to bi jim morali zagotoviti, saj za to obstajajo vse možnosti.
