Že pred tremi leti je bilo v britanskem The Telegraph-u zapisano: “Promocija živil z nizko vsebnostjo maščob je morda največja napaka v sodobni medicinski zgodovini”.
V takratnem poročilu Nacionalnega foruma o debelosti in sodelovanja na področju javnega zdravja (National Obesity Forum and the
Public Health Collaboration) je zapisano, da imajo tridesetletni uradni zdravstveni nasveti, ki pozivajo ljudi k uživanju prehrane z nizko vsebnostjo maščob in k nižanju holesterola, „katastrofalne posledice za zdravje“. Zapisali so tudi, da “uživanje maščob ne redi” in pozvali k vrnitvi na celovita oz. nepredelana živila in k uživanju zdravih maščob. Poročilo navaja tudi to, da nasičene maščobe nimajo vzročne korelacije s srčnimi boleznimi in celo trdi, da jih lahko izdelki, bogati z maščobami, kot so mlečni izdelki, sir in jogurt, preprečijo.
Dejstvo je, da na tem področju vlada precejšnja zmeda. Pa je holesterol res naš sovražnik? Vse prej kot to. Toda poglejmo zakaj holesterol naraste preko “normalne” meje. Holesterol je koristen in potreben. Tako kot ostale krvne vrednosti tudi nivo holesterola telo uravnava glede na potrebe. Torej ga proizvaja, kolikor ga potrebuje. Med drugim holesterol sodeluje tudi pri celjenju žilnih sten, zato se njegove vrednosti dvignejo, ko je več poškodb oz. več takšnega celjenja.
Po bioloških zakonih naj bi se notranje stene žil poškodovale takrat, ko trpimo zaradi izgube svojega teritorija. To je zelo širok pojem, saj lahko pomeni izgubo doma, ogroženo varnost doma ali drugega kraja, ki ga pojmujemo kot svoj teritorij. Nekaj primerov: neželena selitev, izguba osebnih stvari ali lastnine, ki je za nas vredna in pomembna, izguba naložbe, službe, posla, zaupnih podatkov, stečaj, neželena upokojitev, nezmožnost opravljanja svojega hobija (vrtnarjenje, slikanje, šport …) zaradi bolezni ali drugih omejitev ipd. Sem spada tudi izguba člana “teritorija” (družinski član, partner, hišni ljubljenček, prijatelj, sodelavec, poslovni partner…). Pri moškem pomeni izgubo teritorija tudi izguba spolne partnerke, medtem ko se pri ženski pojavijo enake spremembe na koronarnih arterijah, ko si želi partnerja, a ga nima.
Če se nam takšne stiske zgodijo in v doglednem času tudi minejo, se nivo holesterola dvigne in čez nekaj časa ponovno normalizira. Če pa takšne situacije doživljamo vedno znova, ali jih je več hkrati, ostaja nivo holesterola visok. Najbolje bi bilo seveda prepoznati in preseči vzroke svojih težav, toda vemo, da v “realnem” življenju to ni vedno mogoče. Kdaj torej poseči po zdravilih? Če enkraten izvid krvi pokaže zvišane vrednosti, verjetno ni smiselno takoj poseči po zdravilih, saj vemo, da imajo tudi škodljive stranske učinke.
Sodobni naravni pripravki lahko brez škodljivih učinkov pomagajo uravnavati holesterol, če pa vrednosti kljub jemanju le-teh tudi po več mesecih ne padejo, je morda smiselno poseči tudi po zdravilih. S hrano lahko na vrednosti holesterola kaj malo vplivamo, saj ga 80–90 % nastaja v telesu.
Morda kot zanimivost še naslednje: najdaljša pričakovana življenjska doba je na Japonskem, v deželi, kjer pojejo vsaj dvakrat toliko jajc kot pri nas. Na tretjem in četrtem mestu so Švicarji in Francozi, ljubitelji sirov, masla, smetane … Torej si lahko prihranimo vsaj stres glede hrane. Če nimate posebnih težav z zdravjem, si mirno privoščite domača jajčka za zajtrk, kozarec naravnega nehomogeniziranega biološkega mleka na dan, maslo, smetano … Brez pretiravanja, seveda.
Romina Salvi, naturopatinja
Natropatski center Aureus
Hotel Laguna Strunjan
www.naturopatija.si
Gsm: 040 371 190Stališča avtorjev podpisanih prispevkov ne izražajo nujno stališč uredništva. Za točnost podatkov v podpisanih vsebinah so odgovorni avtorji oz. naročniki objav. Za nepodpisane vsebine je avtor uredništvo.
