Prvi april

Aktivno sledim dogajanjem v zdravstvenem sistemu, pripravi zakonodaje, prenovi plačnega sistema za zdravstvo in vključitvi vseh izvajalcev (vključno z zasebnimi) k odpravljanju čakalnih dob v našem zdravstvenem sistemu v skladu s časovnico zdravstvene reforme. Ključni datum je 1. april. Morda gre pri izbiri datuma za golo naključje, upam, da ni bil izbran namenoma.

Deli novico s tvojimi prijatelji

Prvi april je (kot neuradni praznik) leta 1713 razglasil francoski sončni kralj Ludvik XIV. Na ta dan naj bi si dvorni norček privoščil šalo na njegov račun, zaradi česar bi bil kralj skoraj ob krono. Nekateri strokovnjaki so prepričani, da začetki 1. aprila segajo še dlje v zgodovino, in sicer v 16. stoletje, ko naj bi do tega prišlo po zamenjavi julijanskega koledarja z gregorijanskim in praznovanjem novega leta 1. januarja. Pred tem so namreč praznovali novo leto od 25. marca pa vse do 2. aprila.

Prvi april danes poimenujejo dan norčavosti oziroma norcev! Na ta dan so v navadi norčije, potegavščine in posmehovanje drugim, od najmanjših skupin do celotne družbe z objavo v medijih, na radiu, televiziji in časopisih s pozivi k razkritju potegavščin.

Ljudje si lahko vsak dan privoščimo šale na tuj račun, na dan norčavosti pa naj  potegavščina osebe, ki ji je bila namenjena, ne bi spravila v zadrego, če je seveda ne spregleda že prej. V nekaterih državah so dan omejili celo samo na del dneva, nedopustno pa ga je bilo zlorabljati v zelo resnih temah. Tako je resnično neslana tista šala: »Ljubljena oseba je izgubila življenje pri padcu z drugega nadstropja, v resnici ga je po padcu s tretjega nadstropja.«

Skratka, potegavščine brez meja lahko pri posamezniku ali skupini sprožijo težko obvladljiv odziv. Tako lahko tudi čustva presežejo razum. Prav tu je morda stična točka z uvodom: šala ne tiči v časovnici, ampak v vsebini pričakovanih sprememb v zdravstvenem sistemu. Pričakovanjih vseh uporabnikov zdravstvenih storitev, ki vsakodnevno trčijo ob vse slabšo dostopnost do zdravstvene oskrbe. Samo pravočasno izvedena visoko kakovostna in varna oskrba namreč zagotovi izboljšanje zdravja. V zadnjih štirih letih se je število bolnikov, ki so čakali nad strokovno dopustno čakalno dobo, početverilo, dva od petih čakajočih sta na seznamih dlje, kot je strokovno dopustno, pred desetimi leti je bil tak le eden od desetih. Doklej tako? Ali moramo res vse globlje seči v žep za potrebne storitve? Zato naj se čimprej zbudimo drugega aprila ob prodornih ukrepih za umiritev strasti v zdravstvenem sistemu, razjasnitvi obljub odločevalcev, racionalnih finančnih zahtevah izvajalcev ter odpravi groženj pacientov.

 

P.S. Na dan oddaje kolumne ni 1. april: po Vladnem zamiku pogajanj bo 2. aprila Fides stavkal!