Se še spomnite, ko smo za kavo plačevali s tolarji, ko so bile cene zapisane v tisočakih in ko smo morali ob uvedbi evra na novo preračunavati vrednost skoraj vsakega nakupa?
Za Slovenijo je bila uvedba lastnega denarja eden najpomembnejših korakov na poti v samostojnost. Danes, 35 let pozneje, je plačevanje videti povsem drugače. Denarnice vse pogosteje nadomeščajo telefoni, gotovina pa dobiva vse več digitalnih alternativ.
Prav o tej poti, od tolarja do prihodnosti denarja, so govorili na četrtkovi slovesnosti Banke Slovenije v Ljubljani.
Ko smo čez noč dobili svoj denar
Slovenija je 8. oktobra 1991 uvedla svojo valuto. Sprva še ni šlo za tolarske bankovce, kot se jih spominjamo danes, temveč za začasne vrednostne bone.
Jugoslovanske dinarje so prebivalci v samo treh dneh zamenjali za novo plačilno sredstvo, in sicer v razmerju ena proti ena.
Razmere so bile vse prej kot preproste. Slovenija je imela malo deviznih rezerv, inflacija je leta 1991 dosegala skoraj 250 odstotkov, nova država pa si je morala šele pridobiti zaupanje doma in v tujini.
Kljub temu je tolar postal simbol slovenske samostojnosti in gospodarske neodvisnosti.
Se spomnite, koliko tolarjev je bil vreden en evro?
Petnajst let pozneje je Slovenija naredila nov velik korak. S 1. januarjem 2007 je kot prva med državami, ki so se Evropski uniji pridružile leta 2004, uvedla evro.
Menjalno razmerje je bilo določeno pri 239,64 tolarja za en evro.
Za marsikoga je bila menjava precejšen miselni preskok. Znesek 1000 tolarjev je na primer pomenil približno 4,17 evra, nekdanjih 10.000 tolarjev pa približno 41,73 evra.
Danes se zdi, da evro uporabljamo že od nekdaj. Toda skoraj dve desetletji pozneje številni še vedno hranijo kakšen tolarski bankovec ali kovanec za spomin.
Evro podpira več kot devet od desetih Slovencev
Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde je ob obletnici poudarila, da je bila odločitev Slovenije za evro izraz zaupanja v evropsko povezovanje.
Po podatkih, ki jih je predstavila, evro danes podpira več kot 90 odstotkov Slovencev, kar je največji delež med državami evrskega območja.
Od uvedbe evra se je realni gospodarski proizvod na prebivalca v Sloveniji povečal za približno tretjino. To sicer ne pomeni, da je celotna rast posledica skupne valute, kaže pa na gospodarski razvoj Slovenije v zadnjih dveh desetletjih.
Prihaja digitalni evro. Kaj bi to pomenilo za nas?
Medtem ko se spominjamo tolarjev, se Evropa že pripravlja na morebitno naslednje veliko poglavje v zgodovini denarja.
Evropska centralna banka razvija projekt digitalnega evra, ki bi predstavljal elektronsko obliko denarja centralne banke.
Toda digitalni evro ne bi bil zgolj še ena plačilna kartica ali mobilna aplikacija.
Uporabnikom bi omogočal plačevanje v trgovinah, na spletu in neposredno med posamezniki. Predvidena je tudi možnost plačevanja brez internetne povezave.
Eden glavnih razlogov za njegov razvoj je želja Evrope po večji neodvisnosti pri digitalnih plačilih, saj velik del današnjega kartičnega plačevanja temelji na sistemih neevropskih podjetij.
Pomembno pa je, da digitalni evro še ni uveden in da končna odločitev o njegovi izdaji še ni sprejeta. V letu 2027 je predviden začetek pilotnega preizkušanja, morebitna širša uvedba pa je odvisna od zakonodajnih in nadaljnjih odločitev ECB.
Bomo še lahko plačevali z gotovino?
To je verjetno eno najpomembnejših vprašanj za številne prebivalce.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na slovesnosti poudarila, da digitalni evro ni zamišljen kot nadomestilo za gotovino, temveč kot njena dopolnitev.
Bankovci in kovanci naj bi tako ostali v uporabi, digitalni evro pa bi ljudem ponudil dodatno možnost plačevanja.
Predsednica je ob tem opozorila še na pomen finančne pismenosti. Ne glede na to, kako napredni postajajo načini plačevanja, ostaja odgovornost za ravnanje z denarjem v naših rokah.
Od tolarjev v denarnici do evrov v telefonu
V 35 letih se je spremenilo skoraj vse: denar, s katerim plačujemo, njegova vrednost, način nakupovanja in tehnologija, ki jo uporabljamo.
Nekoč smo v denarnici iskali tolarske kovance, danes lahko račun poravnamo že s telefonom ali pametno uro.
A eno vprašanje ostaja enako kot leta 1991: koliko zaupamo denarju, ki ga uporabljamo?
In ko danes razmišljamo o digitalnem evru, se lahko vprašamo še nekaj: bomo čez 20 let na današnje bankovce gledali s podobno nostalgijo, kot danes gledamo na tolarje?
