Novica presega še tako veliko eksratvagantnost neobvladljive ameriške družbe. Amerika, v kateri šestletnik izza hlač potegne 9mm revolver, nameri na razredničarko in jo skuša zbrisati s horizonta, je družbeni poden. Otrok, plavolas, temnopolt ali pegast – identitete storilca ne bomo poznali, dokler ne napolni 18 let – se ni igral z orožjem. Potencialni morilec pozna učiteljico – 25 letno Abby Zwerner. Skratka ne gre za nesrečo. Toda kot trdijo psihologi, možgani 6-letnika, v zgodnjem obdobju razvoja, niso sposobni načrtovanja umora. Nevrobiologija dodaja, da otroci te starosti ne razumejo morale, se ne zavedajo posledic dejanj, ne poznajo zakonodaje. Znanost predlaga, da je otrokom, tudi kadar gre za poskus umora, treba nuditi rehabilitacijo in terapijo.
Ali drugače; šestletni otrok bi v neki drugi družbi, pred nekaj desetletji in kjerkoli na tem svetu, namesto 9mm pištole znamke Taurus, precej nevarnega orožja s šaržerjem za 12 nabojev, s police shrambe potegnil kozarec marmelade in vtaknil prste vanjo. To pa je zelo podobno grehu šestletnega otroka v sodobni super oboroženi ameriški družbi, še posebej, ker je revolver kupila otrokova mati.
In ravno to je bil razlog za poskus zločina, v Nevport Newsu, mestu z bizarnim imenom grozljivih novic. Med 186 tisoč prebivalci si beli in temnopolti meščani enakopravno delijo življenjski prostor. Mesto je pomembno pristanišče za izvoz premoga, nakopanega v notranjosti Virginije, ima ladjedelnico, vojaško industrijo in vojne baze. Skratka, Newport News ni od boga zapuščeno mesto, temveč urbano središče, v katerem prevladujejo volilci demokratske stranke. Da bo mera polna, Newport News slovi po nadpovprečni stopnji kriminala vseh vrst od umorov do kraj.
Proti otroškemu prestopniku so ukrepale skoraj vse policijske enote v mestu. Posteriori, seveda. Najverjetneje pa je bila prav mati tista, ki je dve uri pred nesrečo poklicala oddelek za varnost osnovne šole Richneck, in opozorila, da je možno, da ima otrok v nahrbtniku strelno orožje. Je lahko bil to kdo drug kot mati, ki ji je sin oropal marmelado? Dve uri, predno je dete izza hlač potegnilo 9mm Taurus, je varnostnik na anonimni telefonski poziv pregledal fantov nakrbtnik. Kaj je bilo v nahrbtniku, ne vemo, toda varnostnik je policiji zatrdil, da revolverja ni videl. Ga je vsaj otipal?
Skratka dve uri kasneje in le nekaj minut po edinem strelu, je šolo obkolila vsa možna policija, ko pa je v razred stopil šerif, so dečka na tleh držali uslužbenci šole. Takoj za tem se je začela orgija policije, z racijo po celi šoli, pregledovanjem otrok strpanih v telovadnico, identificiranjem in pozivanjem staršev, osumljenca pa so odpeljali na policijo.
Šele nato so ranjeno učiteljico v kritičnem stanju odpeljali v bolnišnico. Po drugi strani, pa norost razkazovanja super avtomatske oborožitve policije in specialnih enot,ki šestletnega otroka smatrajo za terorista, služi zgolj ekspanziji militarizacije družbe. Med vsemi bedastimi izjavami po šokantnem dogodku sem našel en sam glas razuma: Arielle Baskin-Sommers, profesorica psihologije in psihiatrije na univerzi Yale, trdi, da eno samo nasilno dejanje, pa naj bo še tako grozljivo, ni dovolj, da se otroku nalepi psihiatrično diagnozo. “Nasilje z orožjem je bolj povezano z dostopom do orožja kot z duševno boleznijo,” trdi profesorica. Insomma, vrnimo se k marmeladi.
