Težave imajo zelenjadarji, predvsem v pridelavi plodovk, saj prihaja do prezgodnjega dozorevanja. Opaziti je tudi več sončnih ožigov na plodovih, ki so posledično netržni.
Visoke temperature imajo tudi druge negativne posledice. Zaradi njih se ne ustvari dovolj cvetnega prahu, kar pomeni, da so pridelki manjši, krajša pa je tudi vegetacijska doba za plodovke. Na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica ocenjujejo, da bo izpad letošnjega pridelka plodovk okoli 60-odstoten.
Zaradi pomanjkanja vode, imajo kmetje težave tudi pri presajanju kapusnic (zelje, ohrovt, sorte radičev in endivij ter solate) za jesenske in zimske termine pridelave. Pridelkov bo zato polovico manj. 100-odstotni izpad pričakujejo v pridelavi vrtanega radiča, saj zaradi pomanjkanja vode in visokih temperatur seme radiča sploh ni vzklilo.
Težave tudi oljkarstvu in sadjarstvu
V oljčnikih so velike razlike v naloženosti dreves, ki so odvisne od lege, starosti drevesa in sorte. Nekateri nasadi so tako rekoč brez pridelka, drugod bo pridelek dober. Od lanskega septembra do aprila letos je bila skupna količina padavin okoli 300 mm, za optimalen razvoj pa oljka potrebuje minimalno 500 mm. Na območju slovenske Istre oljke niso prilagojene na tako izjemne sušne razmere.
Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da bi v tem obdobju morali v plodovih potekati procesi tvorbe olja, a je zaradi razmer ta proces onemogočen, zato je pričakovati nižjo oljevitost, pojasnjujejo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica. Pod vprašajem je tudi kakovost olja.
V sadjarstvu bo predviden izpad pridelka od 60- do 100-odstotni, večina pridelkov pa bo slabše kvalitete. Najbolj so prizadeti novi nasadi sadnih dreves in oljk (sajeni letos in lani) in mlajši nasadi, saj še nimajo razvitega koreninskega sistema, zato ne morejo črpati vode iz globljih plasti.
Nenadomestljiva voda
Potrebe po vodi so zmeraj večje tudi zaradi podnebnih razmer in posledično večjih potrebah po namakanju v kmetijstvu. Na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica zato pozivajo državo k zagotovitvi zadostnih vodnih virov, tako pitne vode kot zajetij in zadrževalnikov za namen namakanja. “Ob vse večjem zavedanju pomembnosti samooskrbe in pomena kakovosti hrane, bi morali sredstva namenjati vsem možnim oblikam, ki bi omogočale namakanje,” še dodajajo v Zavodu.
