Državna sekretarka Maša Kociper je poudarila, da se bomo tudi v Portorožu osredotočili na enake teme, kot trenutno razpravljajo predstavniki celega sveta na podnebni konferenci v Dubaju. Poudarila je pomen portoroške ministrske deklaracije, ki jo bodo pogodbenice sprejele na zasedanju, s čimer se bodo države zavezale k ukrepom hitrejšega zelenega prehoda ter vlaganju v vodno, podnebno, prehransko in energetsko bolj varno prihodnost. Kociprova je izpostavila, da je ključno vključiti strokovno javnost v proces priprave, da se odločitve, zapisane v deklaracijo, prenesejo v konkretna dejanja.
Slovenija, ki gosti zasedanje in prevzema dveletno predsedovanje, poudarja s sloganom “Zeleni prehod v Sredozemlju: od odločitev k dejanjem” pomembnost prehoda od odločitev k dejanjem za dosego trajnostnega razvoja Sredozemlja in zelenega prehoda v praksi. Kociprova je poudarila nujnost skupnega delovanja in sodelovanja med organizacijami za zagotovitev trajnostne prihodnosti Sredozemlja.
Na zasedanju so zbrane nagovorile tudi druge visoke predstavnice, med njimi Fatma Varank iz Turčije, Elizabeth Maruma Mrema iz Programa Združenih narodov za okolje, in Tatjana Hema, koordinatorica Sredozemskega akcijskega načrta UNEP/MAP. Poudarile so pomen ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sredozemlju v luči globalnih izzivov, kot so onesnaženje in podnebne spremembe.
Zasedanje v Portorožu, ki bo trajalo do 8. decembra 2023, bo vključevalo sodelovanje visokih predstavnikov vlad, strokovno-znanstvenih institucij, nevladnih organizacij in mladih. Poleg zasedanja pogodbenic in ministrskega zasedanja bodo potekali tudi vsakodnevni stranski dogodki.
Na enem od današnjih stranskih dogodkov, ki obravnava čezmejno sodelovanje v regijah Donave, Sredozemskega morja in Črnega morja, so predstavljene najboljše prakse sodelovanja. Poudarek je na premiku od odločitev k dejanjem, s poudarkom na izmenjavi podatkov, preprečevanju odpadkov na morju in zmanjševanju posledic podnebnih sprememb v vseh treh regijah.
Slovenija si prizadeva za uveljavljanje ekosistemskega pristopa pri načrtovanju razvoja, s poudarkom na modrih in zelenih koridorjih za ohranjanje obalne in morske biotske raznovrstnosti ter ekosistemskih storitev. Glavne naloge slovenskega predsedovanja so povezane z upravljanjem območij na kopnem, obali in morju, vključno s sodobnimi ukrepi za preprečevanje in ravnanje v primeru onesnaženj ter drugih ekoloških nesreč. Posebna pozornost bo namenjena tudi zmanjševanju negativnih učinkov podnebnih sprememb in izboljšanju biotske raznovrstnosti.
Več informacij o predsedovanju Slovenije Barcelonski konvenciji 2024–2025 je na voljo na uradni spletni strani. Slovenija bo predsedovanje prevzela od Turčije in ga čez dve leti predala Egiptu.
