Slovenija se je na lestvici svetovne konkurenčnosti za leto 2020, ki jo objavlja švicarski inštitut za razvoj menedžmenta (IMD), med 63 državami, ki sodelujejo v tej raziskavi, povzpela na 35. mesto, kar je dve mesti višje kot lani. Svojo uvrstitev je država izboljšala na dveh od štirih sklopov konkurenčnosti, in sicer pri vladni ter poslovni učinkovitosti. Konkurenčne prednosti oz. področja, kjer se Slovenija uvršča najvišje na lestvici držav so mednarodna trgovina, cene, izobraževanje, družbeni okvir, zdravje in okolje ter tudi menedžerske prakse.
Raziskava IMD temelji na statističnih podatkih, ki predstavljajo dve tretjini skupne ocene konkurenčnosti in se nanašajo predvsem na lansko leto, tretjino skupne ocene pa predstavljajo tako imenovani mehki kazalci, podatki, zbrani z anketo med menedžerji iz mikro, malih, srednjih in velikih podjetij. Merijo štiri sklope konkurenčnosti: gospodarsko uspešnost, vladno učinkovitost, poslovno učinkovitost in infrastrukturo. Skupna uvrstitev države na lestvici konkurenčnosti v nekem časovnem obdobju pokaže njen konkurenčni položaj v primerjavi z drugimi državami. Poslabšanje uvrstitve države na lestvici konkurenčnosti ne pomeni nujno, da se je stanje v državi poslabšalo, lahko je le odraz hitrejšega napredovanja drugih držav.
SPIRIT Slovenija že vrsto let sofinancira projekt raziskave slovenske konkurenčnosti po metodologiji švicarskega inštituta za razvoj menedžmenta IMD in pri komuniciranju s tujo poslovno javnostjo uporablja tudi izbrane kazalce iz te raziskave. Ta spremlja kratkoročno investicijsko privlačnost države in s tem privlačnost poslovnega okolja tudi za prihod tujih neposrednih investicij. Agencija aktivno privablja tuje investitorje, tako letos izvaja program aktivnega pridobivanja tujih investitorjev iz Japonske in nemško govoreče regije, izdelali so tudi elektronski katalog investicijskih priložnosti, zaradi situacije povezane s pandemijo pa iščejo možnosti za virtualne predstavitve, sestanke in srečanja.
Na vrhu lestvice svetovne konkurenčnosti letos ni bilo sprememb, saj je Singapur ohranil vodilno mesto. Tudi večina manjših držav je na lestvici ohranila svoje mesto, dobro pa se držijo tudi skandinavske dežele. Največje premike po lestvici navzgor so zabeležili Ciper (11 mest), Grčija (9 mest), Estonija (7 mest), Danska (6 mest) ter Kanada, Tajvan, Južna Koreja in Turčija (5 mest). Največji padec pa sta poleg Kazahstana in Indonezije (8 mest), doživeli še ZDA (7 mest) in Kitajska (6 mest), kar je posledica trgovinske vojne med državama. »Japonska je le eno mesto pred nami, kar je zanimivo, saj je bila ta država nekoč na lestvici konkurenčnosti uvrščena izjemno visoko, zadnja leta pa vztrajno pada,« je dejal prof. dr. Peter Stanovnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja (IER).
V sklopu gospodarska uspešnost smo se uvrstili za tri mesta nižje kot lani, na 36. mesto. Velikemu skoku na lestvici v letu 2018, ki je bil odraz odličnih izvoznih rezultatov in pospešitve gospodarske rasti v letu 2017, je sledil zdrs po lestvici navzdol, ki je odraz umirjanja gospodarske rasti v letih 2018 in 2019. Poleg nižje gospodarske rasti je na slabšo uvrstitev Slovenije v tem stebru vplivalo predvsem poslabšanje na področju mednarodnih investicij (58. mesto). V mednarodni primerjavi smo največ, to je 8 mest, izgubili pri kazalniku, ki ocenjuje potencialno nevarnost realokacije podjetij iz Slovenije.
V preteklosti se je Slovenija najslabše uvrščala prav na stebru poslovna učinkovitost, kjer pa je zadnja leta precej napredovala in tudi letos pridobila eno mesto (39. mesto). V primerjavi z lanskim letom je Slovenija izboljšala uvrstitev na podsklopu financ in menedžerskih praks.
Na koncu so bili predstavljeni še izzivi, s katerimi se bo naša država morala spoprijeti za izboljšanje svoje konkurenčnosti. »Za gospodarsko uspešnost bo treba omogočiti ponoven zagon gospodarstva in finančno likvidnost v podjetjih ter spodbuditi investicijski cikel gospodarstva in končno potrošnjo na makroekonomski ravni, potrebne pa bodo tudi spremembe industrijskih in storitvenih sektorjev ter poslovnih modelov v podjetjih,« je dejal dr. Peter Stanovnik.
