Med januarjem 2023 in januarjem 2024 je v Sloveniji na 100 zaporniških mest pripadalo kar 134 zapornikov, kar je daleč nad evropskim povprečjem, ki znaša 94,9. S tem je Slovenija prva država z izrazito prezasedenostjo, takoj za njo sledijo Ciper (132), Francija (124), Italija (118), Romunija (116) in Belgija (113).
Slovenija beleži najhitrejši porast zapornikov v Evropi
Poleg visoke gostote zapornikov beleži Slovenija tudi najhitrejšo rast števila zapornikov – v enem letu se je število povečalo za kar 25,4 odstotka, kar je največje povečanje med vsemi državami, ki jih zajema poročilo. Za primerjavo, Švedska in Malta sledita z 15,5- oziroma 11,1-odstotnim porastom.
Takšno stanje je resen problem, saj prezasedenost zaporov ogroža življenjske pogoje zapornikov in otežuje izvajanje programov rehabilitacije, ki so ključni za njihovo uspešno reintegracijo v družbo. Marcelo Aebi, vodja raziskovalne skupine za letno statistiko zaporniške populacije na univerzi v Lozani, opozarja na pomen uravnoteženja dolžine zaporniških kazni kot možnega ukrepa za zmanjševanje prenatrpanosti.
Slovenija tako trenutno predstavlja enega največjih izzivov v evropskem sistemu zaporov, kjer je nujno iskati rešitve za izboljšanje razmer in zagotavljanje dostojnih pogojev za zapornike.
