Slovenija želi dobiti možnost, da bi v primeru nadaljnjih visokih cen goriva trošarine znižala še bolj kot doslej. Za takšen ukrep potrebuje dovoljenje na ravni Evropske unije. Hrvaška ga je že dobila, vendar to še ne pomeni, da bodo tudi pri nas cene na bencinskih servisih samodejno nižje.
Slovenija bo Evropsko komisijo zaprosila za dovoljenje, ki bi ji omogočilo začasno znižanje trošarin na pogonska goriva pod najnižje ravni, določene z evropsko zakonodajo. Informacijo je za Forbes Slovenija potrdilo ministrstvo za finance.
Gre za dodaten ukrep, ki bi državi omogočil več manevrskega prostora ob morebitnem nadaljevanju visokih cen naftnih derivatov.
Trenutno namreč evropska pravila določajo mejo, pod katero posamezna članica EU brez posebnega dovoljenja ne more znižati trošarin.
Koliko znaša evropski minimum?
Po veljavni evropski ureditvi znaša najnižja dovoljena trošarina za neosvinčeni bencin 359 evrov na 1.000 litrov oziroma 35,9 centa na liter. Pri dizelskem gorivu je minimum 330 evrov na 1.000 litrov oziroma 33 centov na liter.
Če želi država iti pod to mejo, potrebuje posebno odobritev na evropski ravni.
Prav za takšno možnost namerava zdaj zaprositi Slovenija.
Po poročanju portala Forbes Slovenija namerava ministrstvo vlogo utemeljiti z razmerami na energetskih trgih in geopolitičnimi tveganji na Bližnjem vzhodu, zaradi katerih bi lahko cene nafte in posledično goriv ostale povišane dalj časa.
Hrvaška je dovoljenje že dobila
Slovenija pri tem ne bi bila prva. Podobno prošnjo je že vložila Hrvaška, ki je julija dobila zeleno luč Sveta EU.
Odločitev je precej konkretna.
Hrvaška lahko od 1. avgusta 2026 do 31. januarja 2027 trošarino na dizelsko gorivo zniža za največ 22,5 centa na liter pod evropski minimum, pri neosvinčenem bencinu pa za največ 21,95 centa na liter.
To pomeni, da bi lahko trošarina za dizel teoretično padla na 10,5 centa na liter, za neosvinčeni bencin pa na 13,95 centa na liter.
Toda pri tem je pomembna razlika: **Bruselj je Hrvaški dovolil znižanje, ni pa ji ga naložil.**
Hrvaška vlada se lahko torej sama odloči, ali bo možnost izkoristila, kdaj jo bo izkoristila in v kakšnem obsegu.
Enako bi veljalo za Slovenijo, če bi bila njena prošnja odobrena.
Ali bi to pomenilo cenejši bencin in dizel?
Potencialno da, vendar ne nujno v celotnem dovoljenem obsegu.
Trošarina je le eden od elementov končne cene goriva. Na ceno vplivajo tudi nabavne oziroma borzne cene naftnih derivatov, tečaj dolarja, marže trgovcev, DDV in druge dajatve.
Dodatno znižanje trošarin bi zato lahko ublažilo podražitve ali znižalo končno ceno goriva, vendar samo dovoljenje Bruslja še ne pomeni, da bodo vozniki naslednji dan na bencinskih servisih plačevali manj.
Vlada bi morala po pridobitvi dovoljenja sprejeti še odločitev o dejanskem znižanju.
Slovenija je del možnosti že izkoristila
Slovenska vlada je v zadnjih mesecih trošarine že uporabljala kot enega od načinov blaženja nihanja cen goriv.
Pri dizelskem gorivu je bila trošarina že znižana na evropsko določeni minimum 0,33 evra na liter, zato brez posebnega evropskega dovoljenja dodatno znižanje ni mogoče.
Država cene goriv zunaj avtocest in hitrih cest obenem regulira z modelom, ki upošteva gibanje cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in razmerje med dolarjem in evrom.
Prav posebno dovoljenje EU bi Sloveniji odprlo možnost, da bi ob novih večjih podražitvah posegla še pod sedanjo spodnjo mejo trošarin.
Nižje trošarine imajo tudi drugo stran
Za voznike je računica preprosta: nižja dajatev lahko pomeni nižjo ceno na bencinskem servisu.
Za državo pa takšen ukrep pomeni manj prihodkov v proračun.
Tudi Evropska komisija je pri obravnavi hrvaške prošnje opozorila, da splošno znižanje davkov na goriva lahko povzroči precejšen izpad javnofinančnih prihodkov. Hkrati lahko nižje cene povečajo povpraševanje po fosilnih gorivih.
Zato je bila izjema za Hrvaško odobrena le za omejeno obdobje.
Podobno tehtanje med pomočjo gospodinjstvom in gospodarstvu na eni ter javnofinančnimi posledicami na drugi strani bi Slovenijo čakalo tudi v primeru, če Bruselj njeni prošnji ugodi.
Kaj se bo zgodilo zdaj?
Najprej mora Slovenija prošnjo uradno nasloviti na evropske institucije in utemeljiti, zakaj potrebuje odstopanje od skupnih pravil.
Šele po odobritvi bi dobila pravno možnost, da trošarine na pogonska goriva spusti pod evropski minimum.
Za voznike je zato trenutno najpomembnejše naslednje: Slovenija še ni sprejela odločitve o dodatnem znižanju trošarin, temveč želi pridobiti možnost, da bi to lahko storila, če bi razmere na trgu zahtevale nov poseg v cene goriv.
Hrvaški primer pa kaže, da takšna izjema ni zgolj teoretična možnost. Evropska unija jo je eni od slovenskih sosed že odobrila.
