V to azijsko deželo, ki je bila nekoč del Sovjetske zveze in kjer se še danes čuti močan ruski vpliv, so odpotovale tri atletinje Neja Filipič (troskok), Maja Mihalinec Zidar (60 metrov) in Petja Klojčnik (3000 metrov) ter Filip Jakob Demšar (60 metrov z ovirami). Pot do Kazahstana je bila dolga in zahtevna. Iz Ljubljane, preko Istanbula do Astane (to je nova, umetno zgrajena prestolnica, ki spominja na katero od modernih azijskih mest, v kateri živi 1,5 milijona ljudi in se ponaša z eno najlepših in najbolj modernih dvoran na svetu in sprejme skoraj sedem tisoč gledalcev), traja več kot dvanajst ur. Naj dodamo, da je Kazahstan največja celinska država na svetu, ki se razteza na kar 2.724.900 kvadratnih kilometrih. Poznana je po neskončnih stepah in hudem mrazu, kakršnega so vajeni prebivalci mnogih držav nekdanje Sovjetske zveze. Temperature se redno spuščajo na desetine stopinj pod ničlo. Občutek mraza pa je še veliko hujši, ko zapiha veter.
Naši športniki so vedeli, da gredo v mraz, niso pa si niti v najdrznejših sanjah mogli predstavljati, kako peklenski je lahko mraz. Kljub temu da se oblečejo v topla oblačila od nog do glave in obujejo v debele škornje in gojzerje, je na prostem skoraj nemogoče zdržati več kot pol ure. Vseeno pa so šli tudi malo na ogled mesta, ki je še vedno novoletno okrašeno in spominja na pravo zimsko pravljico.
Atletinji Neja Filipič in Maja Mihalinec Zidar zmrzujeta na enem od najmočnejših mitingov na svetu v kazahstanski prestolnici v Astani.
