V izolskem Art Kinu Odeon je bilo v sredo polno ljudi. Številni ljubitelji filma so prišli pogledat dokumentarec, namenjen prav tej kategoriji občinstva. Film z naslovom Ali je bilo kaj avangardnega je doživel eno izmed svojih prvih predstavitev prav v Izoli. To ni presenetljivo, saj se je Izola razvila tudi kot pomembno mesto za kinematografijo, režiserji, mnogi tudi omenjeni v filmu, pa prihajajo prav iz Istre, če ne kar iz Izole.
Čeprav mnogi danes poskušajo prikazati socializem kot čas cenzure, projekt, za katerim stojita režiserja Matevž Jerman in Jurij Meden ter direktor fotografije Gašper Milkovič Biloslav, prikazuje, da ni bilo čisto tako. Slovenska kinoteka je v desetletju med 2013 in 2023 digitalizirala 179 kratkih filmov iz obdobja socializma. V tem času, med letoma 1945 in 1991, je na naših tleh nastal velik opus filmov, ki jih je ustvarjal povsem svoboden umetniški duh. Ustvarjalci so se pa pogosto igrali s fragmenti, ki so v današnjem času popoln tabu.
Film Ali je bilo kaj avantgardnega nam predstavlja nekatera največja imena tistega časa, o katerih se šele začenja govoriti. Hkrati pa dokumentarec postavlja preprosta vprašanja znotraj filmskih krogov o tem obdobju, prepletena z dragocenimi posnetki in filmi, ki sami odgovarjajo nanje.
Eden od problemov je zagotovo klasifikacija, ali gre za amaterske, eksperimentalne ali avantgardne filme. Avtorji se teh vprašanj le na kratko dotaknejo, pustijo pa, da film odigra svojo vlogo.
Nekaj velikih imen prihaja prav iz slovenske Istre
Franci Slak, ki se je v filmskem svetu pojavil kot gimnazijec koprske srednje šole, je presenetil takratno Jugoslavijo s svojo abstraktno igro za kamero.
Nato je tu še Karpo Godina, ki v filmu priča o času, ko so nastajali njegovi filmi, in govori o svobodi in inspiraciji, ki sta ga vodili k snemanju in igri s kamero. Njegova mati, Milena Godina, rojena v Trstu, je bila tudi sama igralka.
Film izpostavlja tudi Davorina Marca, Izolana, ki je eden redkih, ki se s filmom še vedno ukvarja.
To so le nekatera imena, ki so ponos slovenske Istre v inovativnosti, koraku s časom, saj so bili ti prostori zaradi svojega položaja in bližine meja vedno pripravljeni sprejeti in slišati novosti.
Pogovor z ustvarjalci
Po filmu smo v izolskem Odeonu imeli priložnost prisluhniti tudi ustvarjalcem filma. Kot pravi režiser Matevž Jerman, so se odločili za ta korak, da bi spregovorili o zgodovini slovenskega filma. Ideja se je rodila pred tremi leti, toliko časa so potrebovali, da so dokončali film, v katerem so zbrali mnoga pomembna imena današnjega časa in pripravili okvir za pogovor o velikih delih, ki jih nikakor ne smemo pozabiti. Kot pravi režiser, bi film, ki traja skoraj eno uro in 40 minut (98′ 5”), lahko trajal tudi dlje.
Film bo prikazan tudi na Harvardu, prav tako pa ga bomo imeli še priložnost videti tudi v slovenski Istri.
