Evropska unija je namreč v okviru »Evropskega zelenega dogovora« (revizija Direktive 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži – REFIT) posodobila zakonodajo o embalaži. Cilj je zmanjšati količino odpadkov in večji poudarek nameniti večkratni uporabi embalaže. Prvi korak je bila na primer prepoved plastičnih nakupovalnih vrečk leta 2022.
Do leta 2030 je predvidena prepoved dodatnih plastičnih izdelkov. Mednje sodijo tudi tanke plastične vrečke (t. i. vozlaste vrečke) ter posode, v katerih se rastline prodajajo v trgovinah z gradbenim materialom, vrtnih centrih in supermarketih.
Razlog za to je, da gre v teh primerih za izdelke za enkratno uporabo. Doslej so bile iz prepovedi izvzete »posode za cvetlice in rastline, vključno s setvenimi pladnji, ki se uporabljajo v različnih fazah proizvodnje ali so namenjene prodaji skupaj z rastlino.
Novi, še neobjavljeni dokument pa zdaj kaže, da izjem ne bo več. Tako poroča Centralna zveza vrtnarstva (ZVG), ki ima dostop do dokumenta Evropske komisije, po katerem naj bi tudi takšni cvetlični lončki z rastlinami v prihodnje sodili med embalažo v smislu nove uredbe EU o embalaži.
»Razlaga Komisije je presenetljivo široka in se ne ujema s seznamom cvetličnih posod v prilogi uredbe EU o embalaži,« razširitev kritizira namestnik generalnega sekretarja ZVG Hans Joachim Brinkjans.
Kako bo uredba vplivala na kupce cvetlic?
Nova ureditev ne pomeni, da vrtnarije in trgovci ne bodo več smeli prodajati cvetja. Spremenil pa se bo način ponudbe. Možne so na primer posode iz »industrijsko kompostabilnih« materialov.
Panoga trenutno še preizkuša ustrezne alternative plastiki, a se doslej nobena ni izkazala za resnično praktično. Res da obstaja bioplastika, vendar se pogosto slabo kompostira. Kartonske rešitve so po mnenju Nemške okoljske pomoči (DUH) primerne le pogojno. Thomas Fischer, vodja krožnega gospodarstva pri DUH, opozarja: »Embalaža za enkratno uporabo iz kartona ni okolju prijazna alternativa in je povrh vsega povsem neprimerna za prevoz vlažnih rastlin.«
Možen bi bil tudi sistem večkratne uporabe, vendar bi to za trgovce pomenilo znatne dodatne stroške, za kupce pa več truda. Podobno velja za gojitvene lončke v vrtnarijah. Terakotni lonci so sicer okolju prijaznejši, vendar tudi bolj lomljivi in težki, kar bi lahko povečalo stroške prevoza.
