V Združenju sobodajalcev ob tem ponovno opozarjajo na zavajajoče trditve predlagatelja, da je zakon v sedanji obliki omiljena različica predhodne različice predloga in da se omejevanje dejavnosti nanaša zgolj na nekatere občine, kar vsekakor ni res. Novela Zakona o gostinstvu posega v dejavnost radikalno in uničevalno, poleg tega pa ni skladen s krovno evropsko regulacijo, so zapisali v sporočilu za javnost.
Po njihovih trditvah naj bi bila zavajajoča tudi trditev predlagatelja, da zakon uvaja obveznost vpisa v register. To je bilo uzakonjeno že leta 2016, nacionalni register nastanitvenih obratov (RNO) pa je bil vzpostavljen že leta 2018. Novela zakona bi skladno s krovno evropsko regulacijo (Uredba EU 2024/1028) morala vzpostaviti oglaševanje na rezervacijskih platformah z edinstveno identifikacijsko številko na ravni posamezne nastanitvene enote, pa vendar tega ne implementira. To v praksi pomeni, da bodo slovenski ponudniki z več sobami ali apartmaji s koncem maja prihodnje leto na Airbnb ali Bookingu lahko oglaševali le eno samo nastanitev, saj skladno z evropsko uredbo te platforme ne bodo smele sprejemati vpisa več enot pod isto številko, so zapisali v sobodajalskem združenju.
Po analizi strokovnega sveta Združenja sobodajalcev bo ukrep prizadel več kot tretjino vseh slovenskih ponudnikov (4.430 od 12.597 vpisanih v register), med njimi so večinoma tisti, ki dejavnost opravljajo v samostojni stanovanjski hiši, torej v primestnih predelih ali na podeželju. V združenju izpostavljajo tudi, da je novela Zakona o gostinstvu v nasprotju z veljavnim pravilnikom za kategorizacijo sob, kar bo prizadelo ponudbo po vsej Sloveniji in onemogočalo oddajanje večposteljnih sob.
“Ker je večina sob v ponudbi dvoposteljnih, bo po ocenah našega strokovnega sveta to prizadelo poslovanje okrog 1.000 sobodajalcev po vsej Sloveniji, ki so svoje sobe opremili povsem skladno z veljavno regulacijo, pa vendar teh od 1. 1. 2026, če bo zakon potrjen, naenkrat ne bo moglo več uporabljati na predviden način. Ob tem ne gre spregledati dejstva, da so po istem pravilniku zgrajene in opremljene tudi hotelske sobe, vendar teh novela Zakona o gostinstvu ne zadeva,” so zapisali.
Izpostavili so še večkrat izpostavljeno časovno omejevanje dejavnosti, kar je, navkljub sklicevanju na vzore iz tujine, povsem v nasprotju s slovensko regulacijo, kjer morajo poslovni subjekti, ki so fizične osebe kot sobodajalec ali samostojni podjetnik, plačevati redne mesečne prispevke. V tem primeru pa isti zakon, ki določa, da mora ta poslovni subjekt zaradi oglaševanja imeti celo leto aktivno, istočasno določa še možnost časovnega omejevanja dejavnosti na celo do 30 dni. To je tudi iz ekonomskega vidika nevzdržno, so opozorili.
Ob tem se v združenju sprašujejo, kakšna bi lahko bila javna korist sprejetja takšnega zakona, saj stanovanjskih učinkih, ki naj bi jih novela prinesla, predlagatelj ni mogel oceniti, hkrati pa sodeč po rezultatih letošnjega Sobodajalskega barometra kar 85 % sobodajalcev ne bi oz. ne more oddajati svojih nastanitev dolgoročno, kar pomeni, da bi bil učinek le dobra desetina odstotka stanovanjskega fonda.
»Že iz samih učinkov zakona je razvidno, da so v ozadju neki drugi partikularni interesi po uničevanju dejavnosti, zato nas posebej prizadenejo izjave resornega ministrstva, da želijo z zakonom dati tržni signal panogi, da se ne izplača. Gre za panogo, ki je lani ustvarila skupaj 183 milijonov evrov prometa, pri čemer gre upoštevati še štirikratni multiplikativni učinek na povezane dejavnosti. Poslovni subjekti iz naše dejavnosti so leta 2023 poravnali za 10,3 milijona evrov davčnih obveznosti, kar je več kot vsi hotelirji skupaj. Glede na ustvarjen promet plačajo tudi 7-krat več davka kot slednji. Polnijo tudi številne druge proračune, zato so takšne izjave sila neodgovorne, če ne celo nedopustne glede na trenutno gospodarsko situacijo,« še sklene predsednica Združenja sobodajalcev Katja Rezman.
