Sovražni govor je vedno pogostejši v javnem diskurzu, predvsem na družbenih omrežjih in v političnem govoru, je za STA opozorila raziskovalka na Mirovnem inštitutu Ana Frank. “Ta normalizacija zmanjšuje občutljivost družbe na diskriminatorna sporočila in legitimizira sovražnost kot sprejemljiv način izražanja mnenj,” je opozorila Frank.
To je po njenih besedah nevarno, da prispeva k ustvarjanju družbenega ozračja, v katerem so ksenofobija, rasizem in druge oblike izključevanja vse bolj sprejete kot običajne oblike komunikacije.
“Sovražni govor ima lahko resne in dolgoročne posledice za posameznike in družbo,” je še opozorila. Pri posamezniku lahko povzroči psihološke stiske, občutek izključenosti, strahu in marginalizacije, še posebej pri pripadnikih ranljivih skupin.
Na družbeni ravni pa prispeva k poglabljanju socialnih neenakosti, krepitvi stereotipov ter spodkopavanju demokratične kulture dialoga in spoštovanja različnosti. “Dolgoročno lahko sovražni govor spodkopava temeljna demokratična načela, zmanjšuje zaupanje v institucije in ustvarja okolje strahu in nestrpnosti,” je izpostavila Frank.
Pravna praksa ni naklonjena kazenskemu pregonu primerov sovražnega govora, so na Mirovnem inštitutu in Centru za družboslovno informatiko fakultete za družbene vede opozorili v nedavni raziskavi Analiza spletnega sovražnega govora in dezinformacij v Sloveniji. Med ključnimi odzivi na sovražni govor so raziskovalci navedli ozaveščevalno-izobraževalne programe in dejavnost preverjanja dejstev.
Ključni korak za naslavljanje sovražnega govora v Sloveniji so prepoznali v ponovni vzpostavitvi prijavne točke za sistematično spremljanje pojava. Pri tem bi bilo mogoče upoštevati prakse iz tujine, ki žrtvam poleg prijave nudijo dodatno podporo, kot sta splošno in pravno svetovanje ter zastopništvo pred državnimi organi, so navedli.
Mednarodni dan boja proti sovražnem govoru so leta 2021 razglasili Združeni narodi, ko so prepoznali porast in hitro širjenje sovražnega govora po vsem svetu.
