V Nebotičniku danes delujejo različne trgovine, uradi in podjetja, od 6. do 9. nadstropja pa so stanovanja. V stavbo so v zadnjih letih vgradili hitra dvigala, klimatske naprave, centralno kurjavo na kurilno olje in druge tehnične novosti časa.
“Nebotičnik je ena od ikoničnih stavb tiste druge Ljubljane, mesta, ki se spogleduje z modernizmom,” je ob obletnici povedal Miloš Kosec iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. Postavljen je bil v delu mesta, ki je bil v 19. stoletju namenjen predvsem najemniškim vilam bogatejših meščanov. Na vrhu je razgledna ploščad, ki je ob izgradnji postala “razgledišče Ljubljančanov v novi, pogumni svet”, je še povedal Kosec.
Objekt je postavljen na mestu nekdanjega srednjeveškega samostana, njegova notranjost pa slovi po izredni natančnosti; mnogi turisti si še dandanes ogledujejo krožno stopnišče v središču stavbe. Tudi zunanjost stavbe je unikatna: ozka stolpnica z enakomerno porazdeljenimi pravokotnimi okni s kamnitimi okvirji, poudarjenim pritličjem ter polkrožnim odprtim delom kavarne pod vrhom. V njegovih temeljih lahko najdemo vzidano pesnitev Otona Župančiča “Da naše zrno bo imelo leho in nam bo letina pod varno streho.”
Monumentalno preddverje v pritličju je obloženo s poliranim marmorjem, krasijo pa ga štiri glave penatov, ki po grško-rimski mitologiji predstavljajo hišne varuhe, zavetnike doma in družine. Nebotičnik je visok nekaj čez 70 metrov ter zgrajen potresno varen.
Najvišja ljubljanska stavba je ostal vse do leta 1993, ko ga je po višini prehitel World Trade center, ki je visok 72 metrov, pred dvema letoma pa je mesto najvišje stavbe v Ljubljani prevzela Kristalna palača z 89 metri višine.
