Od Manhattna do Washingtona je 234 milj ali 376 kilometrov. Interstate 95 je najkrajša povezava med mestoma in ena najbolj natlačenih cestnih arterij v ZDA: v celoti je dolga 1.900 milj ali 3.057 kilometrov, teče pa od kanadske meje na severu vse do špice Floride na jugu, kjer pade v vodo. Zgolj na območju New Yorka se po I-95 na dan prekotali 325.000 avtomobilov, katerim se enkrat na mesec pridružim tudi jaz. Ker sem vozniški izpit opravil v Rimu, kjer je vožnja vratolomna in prevozil polovico Kitajske, kjer so traktorje preko noči zamenjali za športne avtomobile, me vožnja po mega avtocestah ne vzburja. Če že, me dolgočasi. Tudi zaradi omejitev hitrosti na 104 km/h. Pomagam si s podcasti in glasbo. Tisto, kar je najlepše na avtocestah, so mostovi. V povprečju stari sto let izgledajo kot da so jih gradili v imperialnih časih. Na I-95 do New Yorka poznam vsa postajališča, kvaliteto kave, všeč mi je, da so postajališčem v New Jerseyu dali imena Thomas Edison, Walt Whitman itn. Kljub domačnosti logov, pa si še vedno ne morem kaj, da se ne bi čudil, kako je možno, da so ameriške avtoceste tako polne. Ob katerikoli uri dneva in na katerikoli dan v tednu. Le kam Američani hitijo? Vtis je, da je cel narod na begu. Pred dvemi leti sem moral na pot na dan velikega eksodusa, ko Američani praznujejo zahvalni dan. Do New Yorka sem se pretolkel po devetih urah vožnje! Devet ur za 376 kilometrov, je nekaj več kot 25km/h. Kje so časi, ko sem za 740 km med Rimom in Ljubljano porabil šest do sedem ur? Za pot do New Yorka Waze, navigacijska aplikacija, nameri približno štiri ure. Toda potovanje traja dlje zaradi prometnih zamaškov ob vstopu na Manhattan. New York, je z ZDA povezan zgolj z dvema predoroma (Lincoln in Holland) pod reko Hudson ter z mostom Washington nad njo. Življenje srca Amerike, ki v deželo črpa morje denarja, podatkov, kulture, visi na nitki. Dobesedno. Njegove stalno zamašene arterije bodo nekega dne popustile in vprašanje je, kako bodo takrat v mesto na dan pretovorili 1,6 milijona zaposlenih, ki so mestu kisik. Zakaj se tudi sam vozim po najprometnejši avtocesti in čakam v vrsti, da vstopim v tunel, se spojim z množicami v trebuhu umazanega, hrupnega mesta, ki se je nekoč imenovalo veliko jabolko? Preprosto zato, ker je Amtrak, domnevni hitri vlak do New Yorka, le eno uro hitrejši, stane pa tudi 300 dolarjev v eno smer. Ker nisem zvezni uradnik s popusti, bi me letalska vozovnico stala približno 700 dolarjev za pol ure v zraku. Strošek celotne vožnja z avtomobilom me stane približno 40 dolarjev, z bencinom in cestnino vred. Tako, morda zdaj vem, zakaj so tukajšnje avtoceste natrpane z avtomobili.
Andrej Mrevlje
