Stric

V petek, 13. oktobra, za veliko nevraževernih običajen dan, je prisegla nova ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. Komentar ob imenovanju sem medijem odrekel, saj imam privilegij pisanja kolumne in bom tu razkril svoje mnenje: gre za najboljšo možno kandidatko, z jasno postavljenimi tremi prioritetnimi cilji in izjemno veliko možnostjo uspeha. Zagotoviti ljudem dostopnost do kakovostnih zdravstvenih pravic v pregledni in vzdržni košarici pravic. Za vsakega poznavalca, kaj šele strokovnjaka, izjemno ambiciozen načrt, ki je izvedljiv samo ob široki družbeni podpori tistih, ki sprejemajo zdravje kot temeljno vrednoto vseh in vsakega posameznega državljana in državljanke. Kot bi zapel Vlado Kreslin: »da, da, da, vse se da!«

Deli novico s tvojimi prijatelji

Menim, da predstavlja ministrica glavni adut sedanje Vlade! Kratka analiza zapuščine ministrov za zdravje, ki s(m)o prevzeli delo sredi mandata namreč pove, da je bil sistem večinoma predan v boljšem stanju, kot je bil prevzet. Vsaj delno zaradi samega stanja ob prevzemu!

 

Nasmejali pa so me komentarji večnih ocenjevalcev, ki me spominjajo na poceni in  populistične vedeževalce. Bolje bi bilo, če bi se najprej ozrli na zapuščino, ki so jo zapustili na svojih preteklih pozicijah. Prav nasprotne občutki so me prevevali ob sledenju poslancem ob predstavitvi ministrice. Količina izrečenih neresnic poslancev je presegla meje dobrega okusa in smiselnost natančnega štetja.

 

Celotno trimesečno obdobje na poti do izbire pa so se vrstili predlogi izbornih kriterijev in pogojev, od (ne)zdravnik preko vseh predlogov do (ne)politik. Presek vseh predlogov je seveda prazen, zato morda ne preseneča, da ne moremo priti do soglasja o prepotrebnih spremembah našega zdravstvenega sistema. Očitno nas je več kot milijon strokovnjakov s področja zdravstva.

Budno sem sledil dogajanju na poti imenovanja. Nenazadnje so me v enem izmed časopisov (ni vreden navedbe imena) postavili za neformalnega ministra iz ozadja. Ko nekoga, ki je vselej deloval javno in odkrito, postavijo med strice iz ozadja, se morajo v zakulisju tresti gore. Skratka, nikoli iz ozadja, zato pa nekajkratni stric že več kot dve desetletji. Da, stric v rodbini.

Z Vojkom, bratrancev po očetovi strani, sva preteklo nedeljo uspela zbrati večino sorodnikov po očetovi strani. Dobri dve tretjini sorodnikov v vseh treh generacijah se je odzvalo, skupno za kar dva sedanja osnovnošolska razreda. Predstavitev posameznih družin in nato bratrančev prikaz poti naših prednikov skozi zadnji dve stoletji preko številnih vojnih viher vse do današnjih dni je bila poučna in povezovalna. Zavezali smo se k rednemu letnemu druženju za še tesnejšo povezanost.

Gradimo na svojih koreninah, povezujemo sorodnost in drugačnost, da bomo lahko kljubovali vsem izzivom in zagotovili preživetje prihajajočim rodovom v blaginji in zdravju.