Kot pravi pesnica, je umazana zgodba katoliškega klerika niti ne preseneča niti ne zanima, njen odnos do Cerkve pa da je splošno znan. Prav tako se Makarovič ne želi ubadati z vprašanjem, ali in kdaj naj se umetnost loči od umetnika. Njeno osebno mnenje je, ob tem pa poudarja, da ni umetnostni arbiter, “da njegovi mozaiki pomenijo približno toliko, kot v literaturi pomeni opus Paula Coelha, se pravi nič”.
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je Rupnika pozvala, naj vrne Prešernovo nagrado, ki jo je leta 2000 prejel za življenjsko delo.
Prešernova nagrada patru Marku Ivanu Rupniku ni bila podeljena na način, na katerega upravni odbor Prešernovega sklada sicer deluje, saj patra Rupnika ni bilo med kandidatkami in kandidati za Prešernovo nagrado, ki so jih predlagale strokovne komisije, temveč ga je med nominirance mimo strokovnih komisij uvrstil kar upravni odbor sam. “Pri tem ni šlo za podelitev za življenjsko delo, čemur je Prešernova nagrada namenjena, ampak za podelitev za eno samo delo, ki pa poleg vsega tudi ni dostopno širši javnosti,” je zapisala ministrica. Rupnikove mozaične poslikave, za katere je prejel nagrado, so namreč del papeževe zasebne kapele.
O vrnitvi nagrade je spregovorila tudi aktualna Prešernova nagrajenka za življenjsko delo, multimedijska umetnica Ema Kugler, ki meni, da ni glede tega nobenega vprašanja. “On nima kaj osebno odločati. Država mu je dala nagrado. To je treba izbrisati. Da se je na spisku Prešernovih nagrajencev znašel tak človek, je pljunek na vse nas, ki bomo tam zraven,” je povedala Kugler, ki vztraja, da se nagrada Rupniku, “ki je zločinec”, lahko vzame.
“Trenutni Zakon o Prešernovi nagradi iz leta 2017 ne predvideva postopka za odvzem Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada, kar bi bilo potrebno nujno spremeniti,” je zapisala ministrica in dodala, da bi ga k vrnitvi “lahko spodbudila tudi institucija, iz katere prihaja”, najbolj spodobno pa bi bilo, da prejemnik nagrado vrne sam,” je pozvala.
