Marsikatera ženska pozna dneve pred menstruacijo, ko se zdi, da je vse nekoliko težje. Energije je manj, razpoloženje se hitro spreminja, ob običajnih vsakodnevnih obveznostih pa se pojavijo še telesne težave.
Pri nekaterih so simptomi komaj opazni, pri drugih pa tako izraziti, da vplivajo na delo, odnose in vsakodnevno počutje.
Zakaj so razlike tako velike? Pomembno vlogo imajo hormonske spremembe, vendar znanstveniki vse pogosteje proučujejo tudi druge dejavnike, med njimi prehrano, stres in spanje.
Ženske, ki so pogosteje uživale močno predelano hrano, so poročale o hujših simptomih
Raziskava, objavljena v znanstveni reviji Scientific Reports, je zajela 607 žensk iz Turčije, starih od 18 do 30 let.
Raziskovalce je zanimalo, ali obstaja povezava med prehranjevalnimi navadami in izrazitostjo predmenstrualnih težav.
Udeleženke so izpolnile spletne vprašalnike, v katerih so opisale svoje počutje v tednu pred menstruacijo, prehranjevalne navade in odnos do hrane.
Rezultati so pokazali, da so ženske, ki so pogosteje uživale močno oziroma ultraprocesirano hrano, v povprečju poročale o izrazitejših simptomih PMS.
Med takšno hrano sodijo številni industrijsko pripravljeni izdelki, denimo sladkane gazirane pijače, pakirani prigrizki, nekatere sladkarije in drugi izdelki z več dodatki ter visoko stopnjo industrijske predelave.
Vendar raziskovalci opozarjajo, da je bila ugotovljena povezava razmeroma šibka.
To pomeni, da prehrana sama po sebi ne more pojasniti, zakaj imajo nekatere ženske hujše predmenstrualne težave kot druge.
Ni pomembno samo, kaj jemo, ampak tudi, kako se odločamo
Še posebej zanimiv del raziskave se nanaša na odnos do hrane.
Raziskovalci so namreč ugotovili, da so ženske z nekaterimi značilnostmi bolj zavestnega prehranjevanja praviloma poročale o blažjih simptomih.
Ena od teh značilnosti je sposobnost, da se ob nenadni želji po določeni hrani za trenutek ustavimo in preverimo, kaj pravzaprav potrebujemo.
Predstavljajmo si, da si zvečer močno zaželimo čokolade.
Namesto da bi jo povsem samodejno pojedli, se lahko vprašamo, ali smo lačni, utrujeni, pod stresom ali pa si preprosto želimo nekaj prijetnega.
Pri tem ne gre za prepovedovanje hrane ali odrekanje užitku, temveč za boljše prepoznavanje lastnih potreb.
Takšen premislek nam lahko pomaga razlikovati med telesno lakoto in željo po hrani, ki jo sprožijo drugi občutki.
Pojeste čokolado in imate nato slabo vest?
Druga zanimiva ugotovitev raziskave se nanaša na občutek krivde.
Ženske, ki svojih prehranskih odločitev niso spremljale s pretiranim samoobsojanjem, so prav tako pogosteje poročale o manj izrazitih simptomih PMS.
To je pomembno predvsem zato, ker se prehranjevanje pogosto povezuje s strogimi pravili o tem, katera hrana je dobra in katera slaba.
Če si nekdo privošči sladico, lahko užitku hitro sledijo občutki krivde, razočaranja ali neuspeha.
Raziskovalci opozarjajo na pomen neobsojajočega odnosa do lastnih prehranjevalnih odločitev.
To ne pomeni, da je vseeno, kaj jemo, temveč da lahko o prehrani razmišljamo brez nenehnega občutka, da smo naredili nekaj narobe.
Pomembno pa je poudariti, da raziskava ni dokazala, da bi prav takšen odnos do hrane neposredno zmanjševal simptome PMS.
Zakaj si pred menstruacijo tako pogosto želimo sladkega?
Povečana želja po hrani, predvsem po sladkih in energijsko bogatih živilih, je eden od pogostih spremljevalcev predmenstrualnega obdobja.
Spremembe v hormonskem ravnovesju lahko vplivajo na apetit, počutje in odzivanje na hrano.
Raziskovalna skupina je v predhodni raziskavi, ki je zajela 150 žensk, ugotovila, da so ženske s PMS pogosteje občutile željo po hrani zaradi užitka, ki ga prinaša, in ne nujno zaradi telesne lakote.
To lahko pomaga razumeti, zakaj nas v določenih obdobjih menstrualnega cikla bolj privlačijo živila, po katerih sicer ne posegamo tako pogosto.
Toda povečana želja po določeni hrani še ne pomeni pomanjkanja samodiscipline. Na apetit vpliva več telesnih in psiholoških dejavnikov, zato ga ni smiselno obravnavati zgolj kot vprašanje volje.
Je mediteranska prehrana lahko rešitev?
Raziskovalci so preverjali tudi, ali imajo ženske, ki se bolj držijo načel mediteranske prehrane, blažje predmenstrualne simptome.
Presenetljivo niso odkrili jasne povezave.
To seveda ne pomeni, da mediteranska prehrana ni koristna za zdravje. Pomeni le, da v tej raziskavi ni bilo mogoče potrditi povezave med takšnim načinom prehranjevanja in izrazitostjo PMS.
Tudi sicer je treba upoštevati, da na predmenstrualne težave vplivajo številni dejavniki, zato jih ni mogoče odpraviti z enim samim prehranskim pravilom.
Kaj lahko poskusimo v vsakdanjem življenju?
Čeprav raziskava še ne daje dokončnih odgovorov, ponuja nekaj izhodišč za razmislek o vsakodnevnih navadah.
Koristno je lahko, da smo pozornejši na pogostost uživanja močno predelane hrane, poskrbimo za redne in uravnotežene obroke ter opazujemo, kako se naš apetit spreminja skozi menstrualni cikel.
Ob tem je pomembno tudi, da prehranjevanja ne spremenimo v dodaten vir stresa.
Če si zaželimo čokolade, ni treba, da se takoj začnemo obsojati. Veliko bolj koristno je razumeti, kaj nam v tistem trenutku ustreza in kaj naše telo potrebuje.
Pomaga lahko tudi beleženje simptomov skozi več menstrualnih ciklov. Tako lažje prepoznamo, ali se določene težave ponavljajo in ali so povezane s spanjem, stresom ali prehranjevalnimi navadami.
Pri izrazitih simptomih, ki ovirajo vsakodnevno življenje, pa je smiselno poiskati zdravniški nasvet, saj obstajajo tudi učinkoviti načini obravnave PMS.
Raziskava odpira vprašanja, ne daje pa dokončnih odgovorov
Avtorji raziskave poudarjajo, da ugotovljena povezava še ne dokazuje vzroka in posledice.
Ni namreč jasno, ali pogostejše uživanje močno predelane hrane prispeva k izrazitejšim simptomom PMS ali pa ženske zaradi predmenstrualnih težav pogosteje posegajo po takšni hrani.
Možno je tudi, da na obe stvari vplivajo drugi dejavniki, denimo stres, kakovost spanja ali hormonske spremembe.
Za zanesljivejše odgovore bodo potrebne raziskave, v katerih bodo znanstveniki spremljali prehranjevalne navade in simptome skozi več menstrualnih ciklov.
