Gledališče opozarja na resnost razmer
Upravni svet Slovenskega stalnega gledališča (SSG) v Trstu je v javnem pismu izrazil zaskrbljenost zaradi negotove prihodnosti Kulturnega doma, v katerem gledališče deluje že več kot šest desetletij.
Stavba v Ulici Petronio je v lasti družbe Dom, ki se zaradi finančnih obveznosti sooča s potrebo po prodaji nepremičnin. Po pogovorih s predstavniki lastnika so člani upravnega sveta ocenili, da so lahko ogroženi tako kratkoročni kot dolgoročni pogoji za delovanje gledališča.
Pri tem poudarjajo pomembno okoliščino: Slovensko stalno gledališče mora za ohranitev svojega statusa in javnega financiranja izpolnjevati določene pogoje, med katerimi je tudi razpolaganje z ustrezno gledališko dvorano, namenjeno njegovi izključni uporabi.
Morebitna sprememba lastništva Kulturnega doma zato odpira precej več vprašanj kot običajna prodaja nepremičnine.
Stavba, ki ima za Slovence poseben zgodovinski pomen
Kulturni dom v Trstu ni zgolj prizorišče gledaliških predstav.
Njegova zgodovina je tesno povezana s položajem slovenske narodne skupnosti v mestu. Slovenci so stavbo dobili leta 1964 kot nadomestilo za Narodni dom, ki so ga leta 1920 požgali fašisti.
V Kulturnem domu od leta 1964 deluje Slovensko stalno gledališče, ki nadaljuje tradicijo slovenskega gledališkega ustvarjanja v Trstu. Njegove korenine segajo v leto 1902, ko je bilo ustanovljeno Dramatično društvo.
Za slovensko skupnost ima zato stavba tudi simbolno vrednost. Predstavlja prostor, v katerem se ohranjajo slovenski jezik, kulturna ustvarjalnost in gledališka tradicija.
Morebitna izguba takšnega prostora bi tako presegla vprašanje poslovanja ene kulturne ustanove.
Družba Dom je zaradi dolgov že prodala več nepremičnin
Težave družbe Dom niso nove.
Podjetje, ki ima v lasti več nepremičnin, pomembnih za slovensko skupnost v Italiji, je v zadnjih letih že prodalo del svojega premoženja.
Med prodanimi nepremičninami so Prosvetni dom na Opčinah, vila na tržaškem nabrežju in večji del stavbe, v kateri deluje Primorski dnevnik.
Negotova je tudi prihodnost prostorov Slovenskega kulturnega društva Barkovlje, ki jih družba namerava prodati.
Takšno dogajanje povzroča zaskrbljenost med slovenskimi organizacijami v Italiji, saj nepremičnine niso zgolj poslovni prostori, temveč pogosto predstavljajo središča kulturnega in društvenega življenja.
Možna celo likvidacija družbe
Kako resen je finančni položaj družbe Dom, kažejo tudi izjave predsednika Tržaške matice Marka Rupla, ki jih je 14. novembra objavil Primorski dnevnik.
Tržaška matica ima v družbi Dom 85-odstotni lastniški delež.
Rupel je pojasnil, da je med možnostmi tudi likvidacija družbe, o kateri bi na podlagi finančnih podatkov odločala skupščina.
Po njegovih navedbah je družba močno zadolžena do bank in davčne uprave, zato s prodajo nepremičnin poskuša poravnati svoje obveznosti.
Opozoril je tudi, da je tržaški Kulturni dom najdragocenejša nepremičnina družbe in da ni obremenjen s hipoteko.
Če bi družba končala v likvidaciji, bi lahko bila po njegovi oceni ogrožena tudi prihodnost te stavbe.
Za zdaj torej ne gre za potrjeno prodajo Kulturnega doma, temveč za resno nevarnost, povezano s finančnim položajem njegovega lastnika.
Gledališče želi razvijati program, ne izgubljati prostorov
Negotovost glede stavbe prihaja v času, ko si vodstvo Slovenskega stalnega gledališča prizadeva za nadaljnji razvoj ustanove.
V odprtem pismu je upravni svet navedel, da so v sodelovanju z ustanovnimi člani že zagotovili dodatna sredstva za delovanje ter se lotili urejanja nekaterih upravnih, delovnopravnih in varnostnih vprašanj.
Med prihodnjimi cilji so okrepitev igralskega ansambla, pridobivanje dodatnega denarja za lastne produkcije ter povečanje prihodkov od abonmajev in prodaje vstopnic.
Gledališče je v preteklosti vlagalo tudi v vzdrževanje in izboljšave stavbe. Na podlagi dogovora o brezplačni uporabi prostorov krije obratovalne stroške, vzdrževanje in nekatere druge obveznosti, ki bi sicer bremenile lastnika.
Kljub temu je njegova prihodnost odvisna tudi od odločitve o lastništvu Kulturnega doma.
Kdo bo zagotovil obstoj slovenskega gledališča?
Ustanovni člani Slovenskega stalnega gledališča so Avtonomna dežela Furlanija – Julijska krajina, Občina Trst, Slovenska kulturno-gospodarska zveza, Svet slovenskih organizacij in Društvo Slovensko gledališče.
Upravni svet pričakuje, da bodo skupaj s pristojnimi institucijami poiskali rešitev, ki bo gledališču omogočila stabilno delovanje tudi v prihodnje.
Pri tem ostaja odprto vprašanje, kako rešiti finančne težave družbe Dom, ne da bi slovenska skupnost izgubila še enega svojih pomembnih kulturnih prostorov.
