Tanji zlepa ne zmanjka dela. »Ni pa to več delo za kariero, za katero se pehaš, ko si mlad. Hvaležna sem, da sem prišla v leta, ko se stvari lahko bolj lotevam z modrostjo, srčnostjo in počnem stvari, ki so mi blizu. To so takšne, ki se mlajšemu človeku zdijo manj pomembne. Zdaj pa lahko ustvarjam z njimi ne glede na to, ali so del kariere ali pa so povezane z naravo in so za mojo dušo. Pomembno vodilo je, da so predvsem v skladu z mano,« pravi umetnica, ki je razpeta med Ljubljano, v kateri sta si z možem Brankom Đurićem Đurom ustvarila bazo, od koder se podajata po svetu, Tanjino domačo Štajersko, od koder prihaja njena mama, Zagrebom, in njej tako ljubo Primorsko.
Naučila se je prisluhniti sebi
»Uživam v raznovrstnih projektih in delih. Mami Jožici pomagam pri adaptaciji hiše, letos imam prvič svojo njivo, kjer razvijam poljedeljski talent, v Zagrebu pa v našem gledališču režiram in igram. Uživam, ko kaj ustvarjam z lastnimi rokami, enako kot pri umetniškem kreiranju,« pravi Tanja, ki se je z ansamblom MGL, kjer je zaposlena, nedavno vrnila iz gostovanja v Skopju, kjer jih je občinstvo nagradilo s stoječimi ovacijami. Te dni pa se s svojo predstavo Tako ti je mala odpravlja na gostovanje po Sloveniji. »Delo in obveznosti si razdelim in pazim na to, da vse počnem v miru. Rada živim z ritmom narave in se trudim, da ne hodim pozno spat, poskušam se izogibati stresu, jem zdravo hrano, pridelano na domači njivi. Vsak dan kuham, kar je še posebej pomembno za mlajšo hčerko Elo, ki zaključuje gimnazijo,« razlaga igralka in dodaja, da ji je, odkar so otroci odrasli, nekoliko lažje. Vse od takrat pa, ko je kot mlado dekle iz domačih Trbovelj prišla študirat v Ljubljano in si ustvariti kariero, pa je za svoje uspehe res trdo delala, mnogokrat na račun zdravja. Usodi je zelo hvaležna, da ji je na pot poslala Đurota, s katerim se odlično dopolnjujeta in sodelujeta. Skupaj sta si tudi uresničila sanje po morski oazi v Fiesi.
Od Debelega rtiča do Fiese
»Ker prihajam iz zelo skromne delavske družine, kot otrok s starši nisem hodila na morje in sem se tudi zelo pozno, v četrtem razredu, naučila plavati. Zato mi je bilo toliko bolj dragoceno, da so me starši pošiljali v otroške kolonije na Debeli rtič, kjer sem tudi prvič videla morje. Tam se je rodila moja velika ljubezen do morja. Tamkajšnje letovišče pa ima posebno mesto v mojem spominu in srcu. Še zdaj se spominjam vseh paviljonov in drugih objektov, kjer smo se otroci igrali, sklepali prijateljstva in uživali na morju. Prvič sem šla tja v mali šoli, nato pa vsako leto na priprave s pevskim zborom. V četrtem razredu pa sem bila tam v koloniji in sem se trdno odločila, da se naučim plavati, saj sem bila edina v razredu, ki še nisem znala. Šla sem na oddaljen konec plaže in v nizki vodi tako trmasto vadila zamahe, da sem imela čisto krvava kolena. Na koncu mi je uspelo in sem prekipevala od ponosa,« se spominja Tanja, ki jo z Đurom povezuje tudi ljubezen do morja.
»Đuro je prej imel izpit za ladjo kot za avto. Vojaščino je namreč služil v mornarici, kjer je opravil številne izpite. Tako da je bila logična posledica tudi njegova navezanost na morje. Velikokrat sva šla skupaj na morje in si sčasoma zaželela tudi na obali imeti nekaj svojega. Ko sva pred skoraj dvajsetimi leti preko oglasa našla hišo v Fiesi, sva se takoj zaljubila v lokacijo, kjer je stala, v hišo pa se nisva mogla, saj je bila v grozljivem stanju: zanemarjena, zapuščena, polna iztrebkov glodalcev in ljudi. Vendar sva v njej prepoznala potencial, jo kupila in se lotila prenove,« se spominja igralka.
Hiša je spomeniško zaščitena, in četudi je bila v tako slabem stanju, da bi bilo rušenje in gradnja nove (sama bi si želela nekaj manjšega), bolj smotrna poteza, sta jo morala obnoviti v skladu z zakoni. Od nje sta ohranila samo lupino, vse ostalo pa naredila na novo. »Mene v življenju vodijo intuicija in instinkti. Ne maram slediti trendom za vsako ceno, temveč obožujem občutek domačnosti. Zato je taka tudi najina hiška. Toplo rumene sončne barve z kot morje modrimi polkni. Pred in za njo je bila puščava, ki sva jo z lastnimi rokami spremenila v rajski vrt. Posadila sva številna drevesa, rože in druge primorske rastline, ki so se razrasle v prekrasno zeleno in cvetočo kuliso. Ponosna sem, da sva vsako rastlino posadila sama in zelo uživava, kako lepo nama vse uspeva,« pravi Tanja in dodaja, da je prenova hiše trajala dobro leto.
Oaza miru in sprostitve
Igralka je razpeta na različne konce Slovenije, zato v Fiesi ne preživlja toliko časa kot bi si morda želela. »Včasih sva tu par dni, včasih pa se prideva le kopat za nekaj ur, si napolniva baterije in greva spet dalje. Ne vidim rada, da je hiša prazna, zato jo večkrat z veseljem prepustiva prijateljem, ali pa jih gostiva. A ker imamo nepredvidljive urnike, to niso vnaprej dogovorjena druženja, temveč spontani obiski, ki se jih vsi zelo razveselimo. Vesela sem, ko je v njej zelo živahno. Radi prideta Zala in Ela s svojim partnerjem in prijateljicami, pa Đurov sin Filip s svojo Majo. Hvaležna sem, da se lahko dobivamo tu v različnih kombinacijah, najdemo, mir, naravo in sprostitev. In četudi mi do upokojitve manjka še kar nekaj let, se že zdaj trudim živeti tako, kot da sem v penziji, ki pa je ne dojemam tako, da si brez dela, temveč kot novo kreativnost, brez tistega moram nujno nekam iti, nekaj narediti. Temveč delati to, kamor te vodi duša. Čedalje manj časa preživim v mestu, najbolj srečna sem v naravi,« pove Tanja, za katero je bila oaza v Fiesi pravi balzam v nedavni dvoletni noriji. Ko je bilo vse zaprto, sta v hiši in okoli nje uživala kot že dolgo ne. Tanja pa v Fieso skoraj nikoli ne gre sama, temveč s seboj prevaža živali. Trenutno psa in mačka, še ne dolgo nazaj pa so imeli za hišnega ljubljenčka še pujsa, ki je veselo z gospodarico hodil po plaži.
