Odkar so pred 22 leti začeli meriti temperaturo tri metre globoko sredi zaliva, je bila v tem letnem času povprečna temperatura morja 9,6 stopinje Celzija. Raziskovalec biodiverzitete na Morski biološki postaji v Piranu Lovrenc Lipej je v povezavi s segrevanjem morja za STA izpostavil predvsem štiri procese: tropikalizacijo, bioinvazijo, bledenje koral in vdore morske vode v obrežna mokrišča.
Kot je pojasnil, tropikalizacija pomeni, da prihajajo v severni Jadran, tudi v slovensko morje, ribe in drugi organizmi, značilni za južne dele Sredozemlja. To sicer niso tujerodne vrste, poudarja biolog, ampak se v severnejših predelih pojavljajo zato, ker jim ob podnebnih spremembah višje temperature v severnejših geografskih širinah to omogočajo. Značilen primer je skakavka (Pomatomus saltatrix), ki se že redno pojavlja predvsem v toplejšem delu leta.
Vdor tujerodnih vrst, bioinvazija, je pojav, ki je tudi pogosto povezan z dvigom temperature, a ne nujno. K nam so že prišle tudi vrste rib, ki so prišle skozi Sueški prekop iz Rdečega morja ali skozi Gibraltarsko ožino iz zahodnega Atlantika. Primer je riba veveričjak, ki so ga v zalivu opazili samo enkrat.
Temperatura morja nad 30 stopinj
Bledenje koral je pojav, ko iz koral izginejo alge, s katerimi so sicer v simbiozi. Pri sredozemski kamniti korali se to zgodi, če temperatura vode preseže 30 stopinj ali če visoke poletne temperature morja vztrajajo pozno v jesen. Ko se pogoji izboljšajo, se lahko odnos med algo in koralo znova vzpostavi, če se ne, pa lahko korala tudi odmre. To prizadene tudi številne druge organizme, ki se med korale naselijo. Na edinem slovenskem koralnem grebenu pri rtu Ronku so lani zabeležili dva do triostoten delež bledenja, kar ni veliko, je povedal Lipej.
Zaradi vse pogostejšega vdiranja morske vode v lagune, pri nas sta to Škocjanski zatok in Stjuža v Strunjanu, so ogrožene tiste živali, ki so se posebej prilagodile na lagunsko življenje, za katerega so značilna velika nihanja v temperaturi in slanosti vode. Zdaj prihaja do postopne homogenizacije, to pomeni, da je med morjem in laguno čedalje manj razlik med obema okoljema, na ta način pa po Lipejevih besedah izgubljamo to, zaradi česar so bili ti habitati zaščiteni.
Preučujejo še druge pojave
Raziskovalci preučujejo tudi druge pojave, kot so spremembe življenjskih ciklov nekaterih alg in drugih organizmov. Domnevajo, da je s segrevanjem morja posledično povezano tudi izginjanje leščurjev oziroma širjenje parazitskega organizma, ki te školjke napada. Tega raziskovalci še niso potrdili.
Segrevanje ima dolgoročne posledice
Segrevanje pa nikakor ni omejeno na naše kraje in ima predvsem dolgoročne posledice.
Oceani so v preteklosti absorbirali 90 odstotkov presežne toplote, ko jo je človeštvo ustvarilo zaradi prevelikih izpustov toplogrednih plinov, ter tretjino ogljikovega dioksida. Zaradi tega so se oceani predvsem pri površini segreli in zakisali, je globalno sliko orisal fizik Matjaž Ličer z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo.
V regionalnem merilu pa obdobja nenavadno visokih temperatur oziroma t.i. morski vročinski valovi močno vplivajo na slojevitost oceana ter na transport hranil in kisika je še povedal za STA. Plasti morske vode se med seboj razlikujejo po temperaturi, slanosti in gostoti. V stabilnem slojevitem oceanu so na površini vodne mase z nižjo gostoto, v globinah pa mase z višjo gostoto.
Hranila ostajajo ujeta v globokih vodah
Ko se površinska voda segreva, postane manj gosta v primerjavi s hladnejšo vodo v globinah. To povečuje stabilnost termokline, ki je prehodna plast med toplejšo površinsko vodo in hladnejšo globoko vodo, je dejal Ličer. Sloji se tako manj mešajo, kar pomeni, da je manj vertikalnega prenosa toplote, hranil in kisika. Hranila se običajno nahajajo v večjih koncentracijah v globokih vodah in zaradi segrevanja površine tudi ostajajo ujeta tam.
Segrevanje površinskih vod prav tako vpliva na vsebnost kisika v oceanu. Ta plin v vodo vstopa pri površini. Če ni dovolj mešanja, lahko v globinah oceanov nastanejo območja z nizko vsebnostjo kisika ali celo anoksična območja, v katerih večina morskega življenja ne more preživeti.
Sicer pa segrevanja morja ni mogoče obravnavati ločeno od drugih podnebnih sprememb, je poudaril Ličer.
