Teorije zarote – kateri verjamete vi?

Deli novico s tvojimi prijatelji

Vsi smo že kdaj naleteli na teorijo zarote, bodisi preko socialnih omrežij, prijateljev, ali drugod. Deluje na globalni ravni, in kriza, v kateri smo se znašli, kjer je naš vsakdan kar naenkrat obrnjen na glavo, je odličen primer tega, da se danes srečujemo s številnimi teorijami zarote. “Vsekakor je koronakriza dobra podlaga za razvoj teorij zarote. Te so v mirnih družbenih razmerah na obrobju zanimanja, ko pridejo krize, se pa znajdejo v središču pozornosti”, je v svojem doktoratu pojasnila Kristina Radomirović Maček.

Teorija zarote se razlikuje od ostalih oblik napačno interpretiranih informacij. Je poseben način razumevanja zapletenega in včasih motečega sveta okoli nas, in dolgo časa so jo še posebej povezovali s politiko. Novejše razumevanje teorij zarote je politični teoretik in profesor Alfred Moore objasnil kot “sredstva za razlago dogodkov ali pojavov na neupravičen, neverodostojen ali celo nevaren način, pri čemer se sklicujejo na vedno globlje zarote in zavračanje vseh nasprotujočih si dokazov “.

Seveda obstajajo razlogi za njihove nastanke. Kot že rečeno, so teorije zarote bolj razširjene v kriznih časih. Raziskave kažejo, da priljubljenost teh idej ni konstantna in doseže vrh med kataklizmičnimi dogodki in socialnimi preobrati. Teorije zarote, s katerimi se srečujemo v zadnjem času, so v porastu tudi zaradi načina medsebojne komunkacije, ki poteka pretežno preko socialnih omrežij oziroma interneta kot takega. Internet je namreč čudovito orodje in nam ponuja okno v svet, vendar pa nam med drugim omogoča tudi hitro in nekontrolirano širjenje površnih in pomankljivih informacij, največkrat pridobljenih na podlagi navidezno zanesljivih virov. Ljudem dovoljujejo, da neposredno sodelujejo pri razvoju in širjenju političnih idej, pa naj bodo še tako nenavadne. Raziskave namreč kažejo, da teoretiki zarot nasprotnih dokazov verjetno sploh ne bi sprejeli. Mogoče bi jih celo lahko jemali kot dokaze v svoj prid. Še pomembneje pa je, da sledenje tem prepričanjem pomeni sprejetje nezaupljive usmeritve do znanstvenih dokazov.