Raziskovalci z Univerze v Lundu na Švedskem so analizirali podatke velike skupine ljudi in upoštevali dejavnike, kot so izpostavljenost soncu, tip kože in življenjski slog. Ugotovili so, da velikost tetovaže ni ključna – podobno tveganje imajo tako majhne kot velike tetovaže. Pomembnejši je časovni dejavnik, saj je tveganje najbolj izrazito v prvih 10 do 15 letih po tetoviranju.
Kot možen razlog navajajo odziv imunskega sistema: telo črnilo prepozna kot tujek, kar lahko povzroči dolgotrajno blago vnetje. Delci pigmenta se lahko sčasoma prenesejo tudi v bezgavke. Nekateri pigmenti in njihovi razgradljivi produkti, zlasti pod vplivom UV-žarkov, bi lahko imeli škodljive učinke.
Povečano relativno tveganje ne pomeni, da bo večina tetoviranih zbolela – za posameznika je verjetnost še vedno razmeroma majhna, lahko pa ima večji vpliv na ravni celotne populacije.
Strokovnjaki zato priporočajo redno spremljanje kože in dermatološke preglede, zlasti na tetoviranih predelih, kjer so spremembe težje opazne. Tistim, ki razmišljajo o tetovaži, svetujejo premišljeno izbiro studia in preverjanje kakovosti uporabljenih barv.
Tetovaže torej niso nujno nevarne, vendar nova raziskava kaže, da jih ni več mogoče obravnavati kot popolnoma brez tveganja.
