Mogoče je res vseeno, ali je poslanec iz Prekmurja, Ljubljane ali Slovenske Istre, je pa vsaj zanimivo, da je edini. Zanimanja za politiko, takšno in drugačno, je zares malo. Težko bomo našli družbo na obali, ki jo bodo teme, o katerih danes razpravljajo kandidati, pripravila do pogovora o njih. Res, vsi se zgrozimo ob posnetkih vojne v Palestini, a nimamo občutka, da to zahteva naše osebno prizadevanje (razen skupine, ki je protestirala v Kopru).
Prehrambena politika, ki ji danes pravijo »od vil do vilic«, je seveda nekaj, kar nas zanima, a najpogosteje le sajenje lastnega paradižnika in zelenjave. Neumnosti, kot so privarjeni zamaški na plastenkah, velikost kumaric in piščancev, s katerimi se tudi ukvarjajo, me jezijo, ampak kumarice gojimo sami in po jajca in piščance hodimo k sosedu. Morda je to odgovor na nekatere evropske teme. Mislimo lahko globalno, delujemo pa lokalno ob temah, ki nas zadevajo in na katere, brez EU ali z njo, že poznamo odgovore.
Velika slika je seveda drugačna. Vojna kot način reševanja konfliktov, je še vedno najpogostejši način reševanja napetosti in bo slej ko prej vplivalo na vse nas, zato je verjetno pametno voliti, vseeno pa je, ali je kandidat iz moje krajevne skupnosti ali ne.
