Izola je bila v začetku septembra, kljub prvim pljuskom drugega vala COVID-19 epidemije, resnični otok zakladov. Predstavniki vseh štirih makroregionalnih strategij Evropske unije, od Baltika prek Alp in Donave do Jadranskega in Jonskega morja, so si namreč med Tednom sredozemske obale in makroregionalnih strategij izmenjevali bogate izkušnje in nastavili projekte za Zeleni dogovor EU.
Kako je sploh prišlo do tako pomembnega dogodka? Slovenija, ki je zaradi izjemne geostrateške lege edina evropska država s »sedežem« v kar treh od štirih makroregionalnih strategij, od letošnjega junija do konca maja 2021 predseduje Jadransko- jonski makro strategiji Evropske Unije (EUSAIR). Takrat bo organiziran tudi Forum vseh držav in podpisana Izolska deklaracija na ravni zunanjih ministrov. Ključni partner in operativni izvajalec tega predsedovanja, skupaj z Ministrstvom za zunanje zadeve in Službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, pa je ravno Občina Izola oziroma njen Javni zavod za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte.
Vrhunska raven doseženega
Izolani so tiste zgodnje sončne jesenske dni srečevali predvsem slovenske strokovnjake za evropske projekte, saj se je večina drugih evropskih kolegov pridružila prek spleta, kar je dogodku dalo prepoznaven »hibridni« značaj. Zaradi odlične priprave in brezhibne tehnologije pa so se vsi udeleženci strinjali, da je bila raven doseženih vsebinskih dogovorov in skupnih projektov vrhunska. Če je namreč v prvih letih makroregionalnih strategij veljalo, da je včasih težko pojasniti njihove konkretne koristi, je izolsko srečanje pokazalo, kako zelo oprijemljivi so že rezultati posameznih projektov.
Tako so na delavnici na temo okrevanja turizma sodelujoči iz močnih turističnih destinacij, kot so Italija, Hrvaška in Grčija, s predstavniki Evropske komisije izmenjali najnovejše izkušnje iz časa krize COVID-19 krize. Največ so se razumljivo ukvarjali z možnostmi oživitve turizma po pandemiji s sodelovanjem. Te vsebine bodo vnesene v bodoče razpise za EU sredstva.
Milijarda za zeleno prihodnost
Osrednji dogodek tedna je bila gotovo delavnica Evropske komisije na temo evropskega Zelenega dogovora, ki je potekala s stebrom Kakovost okolja EUSAIR. Cilj EU je zelo ambiciozen – okoljsko in podnebno nevtralna Evropa do leta 2050. Andreja Jerina, nacionalna koordinatorka za makroregionalne strategije, je takole povzela razpravo: »Imamo vse gradnike, da Zeleni dogovor postane resničnost.« Evropska komisija je namreč 18. septembra 2020 objavila razpis v vrednosti več kot ene milijarde evrov, ki bo omogočil razvoj zelene infrastrukture, biodiverzitete in morskega prostorskega načrtovanja.
Prav zato je bila izolska predstavitev, ki jo je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor, zelo pomembna. Nekaj, kar je za »kopno« že dolgo samoumevno, države EUSAIR za morje še nimajo. In prav po zaslugi projekta makroregionalne
strategije bo slovenski načrt usklajen z drugimi državami. »PPN predvideva 150 metrov širok priobalni pas in načeloma 100-metrski kopenski pas, ki pa naj bi ga v podrobnostih določile lokalne skupnosti,« je povedal član skupine za pripravo osnutka Blaž Repe, z oddelka za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani.
Sredozemske izkušnje Izole za celo Evropo
Organizatorji so se odločili, da za leto slovenskega predsedovanja izberejo zeleno jadro kot simbol kakovosti okolja – kot vodilnega na regati enakovrednih štirih »jader« jadransko- jonske regije: trajnostnega turizma, kakovosti okolja, povezljivosti in modre rasti. Zakaj je prav razvoj zelene infrastrukture eden pomembnejših ciljev Evropske unije? Ker je osnova kakovosti bivanja ljudi in zagotavlja številne ekosistemske storitve ter temelje za biotsko raznovrstnost in preživetje človeka. Na konferenci, pod vodstvom Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, so predstavili ranljivost Evrope pri preskrbi s hrano. Če kdo, znamo Sredozemci prav o hrani podučiti druge evropske »zemljane«.
Teden se je zaključil z razpravo o Strategiji pametne specializacije, ki jo je organizirala Služba vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Ta strategija je predpogoj za črpanje evropskih sredstev, zato je pomembno, da so strategije pametne specializacije usklajene, da lahko tudi lokalne skupnosti načrtujejo in izvajajo usklajene projekte.
Na koncu se mora vse to poznati ravno v kvaliteti življenja in boljšem standardu občanov. Ali kot je na otvoritvi tedna lepo povezal izolski župan Danilo Markočič – ni naključje, da otvoritvena slovesnost sovpada s praznikom Primorske, obenem pa njene vsebine zadevajo prihodnost kar 70 milijonov prebivalcev jadransko-jonske regije. »Ponosen sem, da bo deklaracija, podpisana ob koncu slovenskega predsedovanja jadransko-jonski strategiji, zapisana kot Izolska deklaracija,« je še dejal župan Markočič.Oglasno sporočilo.
