General Ratko Mladić, ki je danes med prestajanjem dosmrtne zaporne kazni zaradi vojnih zločinov in genocida med vojno v Bosni in Hercegovini umrl v starosti 84 let, je veljal za simbol enega najhujših povojnih zločinov v Evropi – genocida v Srebrenici. Kot načelnik generalštaba vojske Republike Srbske si je prislužil naziv balkanskega klavca.
Kdo je bil Ratko Mladić?
Rodil se je 12. marca 1943 v bosanski vasi Božanovići. V Beogradu je končal srednjo vojaško šolo, leta 1965 pa tudi vojaško akademijo kopenske vojske. Vojaško kariero je začel v nekdanji Jugoslovanski ljudski armadi (JLA), ki ga je po izbruhu vojne na območju nekdanje Jugoslavije leta 1991 poslala na Hrvaško. Tu je poveljeval 9. korpusu JLA v bojih s hrvaško vojsko na območju Knina. Ko je čez leto dni izbruhnila vojna še v BiH, mu je Beograd zaupal poveljstvo bosanskega dela JLA s sedežem v Sarajevu. Republika Srbska kot ena od dveh, kasneje z daytonskim mirovnim sporazumom uradno priznanih entitet BiH, je maja 1992 oblikovala lastno vojsko in Mladić je postal načelnik generalštaba vojske ter tam ostal ves čas vojne.
Vojni zločini pod njegovim poveljstvom
Med vojno je izredno hitro napredoval – s čina generalpodpolkovnika je leta 1994 že postal generalpolkovnik. Pod njegovim poveljstvom je vojska zagrešila številne vojne zločine. Osrednja dogodka med vojno v BiH, za katera je bil Mladić na haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY) 22. novembra 2017 obsojen na dosmrtni zapor po osebni in poveljniški odgovornosti, sta obleganje Sarajeva od maja 1992 do avgusta 1995, v katerem je umrlo več kot 12.000 civilistov, ter zavzetje in genocid v Srebrenici ob meji s Srbijo, v katerem so sile bosanskih Srbov ubile več kot 8000 Bošnjakov. Novembra 1995 se je s podpisom daytonskega sporazuma končala štiriletna vojna v BiH.
Izmikal se je roki pravice
Naslednica Radovana Karadžića na položaju predsednika Republike Srbske Biljana Plavšić ga je pod pritiskom mednarodne skupnosti 8. novembra 1996 razrešila s položaja. Kljub temu je ostal častnik vojske, pa tudi v službi vojske Zvezne republike Jugoslavije. Upokojen je bil v začetku leta 2002. Kmalu po koncu vojne se je vrnil v Beograd, roki pravice pa se je izmikal vse od 25. julija 1995, ko je haaško sodišče še pred koncem vojne v BiH proti njemu vložilo prvo obtožnico. Prijeli so ga 26. maja 2011 v Lazarevcu v Srbiji po 16 letih skrivanja in po odločnem pritisku mednarodne skupnosti, ki je z izročitvijo Mladića pogojevala nadaljnje približevanje Srbije Evropski uniji. Haagu so ga izročili 31. maja 2011. Sojenje na haaškem sodišču je potekalo od 16. maja 2012 do 15. decembra 2016, po pritožbenem postopku pa so mu sodniki haaškega mehanizma, ki je nasledil ICTY, dosmrtno kazen potrdili 8. junija 2021 zaradi genocida ter vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995. Ves čas Mladićevega bega je prevladovalo prepričanje, da se ob pomoči skriva v Srbiji. Uradni Beograd je leta 2006 priznal, da se je vse do 1. junija 2002 občasno mudil tudi v vojaških objektih na območju Srbije.
Mladićeva družina vztrajala, da je mrtev
Mladićeva družina pa je ves čas vztrajala, da je mrtev ter je celo na sodišču vložila zahtevo, da se ga razglasi za mrtvega in da se kot dan njegove smrti navede 1. marec 2008, ko naj bi ga nazadnje videli. Že vse od prihoda v pripor naj bi ga mučilo slabo zdravje. Ko je bil še na begu, naj bi doživel najmanj dve možganski kapi, nato pa še v priporu srčni infarkt, kasneje je imel še nevrološke in druge kardiovaskularne težave, letos aprila pa še eno možgansko kap. Njegovi odvetniki so na podlagi njegovega slabega zdravja zanj večkrat zahtevali predčasni izpust. Nazadnje 18. avgusta letos, prav danes pa je mehanizem prošnjo zavrnil. Uradni Beograd pa je večkrat prosil, da bi ga zdravili v Srbiji. Od leta 2024 je kazen prestajal v bolnišnici v zaporu sodišča v Haagu. Mladić, ki je vztrajal, da je samo vodil svoj srbski narod pri uresničevanju njegovih legitimnih pravic, sicer za mnoge Srbe še vedno velja za junaka.
