STRUNJAN – Primer dobre prakse
MISIJA NEMOGOČE?
Projekt »Ribiško pristanišče Strunjan« počasi, a vztrajno dobiva končno podobo in je rezultat dobrega sodelovanja administrativnih in lokalnih ustanov, naravovarstvenih inštitucij ter podpore javnosti. Glavna akterja Občina Piran in Krajinski park Strunjan sta uspela pravočasno pridobiti vso potrebno dokumentacijo za uspešno realizacijo projekta, katerega cilj je ureditev mandrača ter vzpostavitev ugodnega stanja življenjskih prostorov za živali in rastline.
Ureditev pristanišča v Strunjanu se je pričela s prijavo Krajinskega parka Strunjan in piranske občine na javni razpis za sofinanciranje projektov Programa Norveškega finančnega mehanizma v začetku leta 2014, katerega namen je bila izgradnja oziroma obnova javne infrastrukture za spodbujanje okolju prijaznega dostopa obiskovalcev do naravne vrednote morske lagune Stjuža s Strunjanskimi solinami. Čeprav prijava ni bila uspešna, je pridobivanje dokumentacije za omenjeni projekt, odigralo ključno vlogo pri začetku sanacije ribiškega pristanišča v Strunjanu. V rekordnih štirih mesecih je bila narejena investicijska dokumentacija,pridobljeno kulturnovarstveno in naravovarstveno soglasje, sklenjen sporazum z državo glede vzdrževanja morskega obrobja, evidentirane meje med Občino Piran in Krajinskim parkom Strunjan na eni in državo na drugi strani, izravnava del meja ter narejena parcelacija za potrebe projekta in ne nazadnje pridobljeno gradbeno dovoljenje.
Z vso pridobljeno dokumentacijo je Občina Piran ocenila, da se lahko uspešno prijavi na razpis Evropskega ribiškega sklada in prejeme do 866.000 EUR nepovratnih sredstev. Za prijavo je bilo potrebno skleniti še služnostno pogodbo med Občino Piran in Krajinskim parkom Strunjan, pridobiti vodno pravico od Agencije RS za okolje ter ustrezno prilagoditi gradbeno dovoljenje za ureditev pristanišča in obalnega zidu na ustju kanala Stjuža ter pridobiti uporabno dovoljenje za tradicionalne priveze. Zaradi hitrega usklajevanje vseh vpletenih je bila prijava na razpisu uspešna in dela so se lahko sredi meseca maja pričela.
Projekt ureditve ribiškega pristanišča nosi s seboj kar nekaj primerov dobrega prostorskega načrtovanja in racionalizacije stroškov. Problem odstranjevanja izkopnega materiala iz poglobitve plovne poti, katerega odvoz na deponijo bi sicer predstavljal velik strošek, se je uporabilo za utrditev brežin lagune Stjuža in ureditev nadomestnih habitatov za redke rastlinske vrste. Notranje nasipe v laguni so namreč že dalj časa načenjali erozijski procesi, zato se je z odlaganjem mulja izdelalo nasipe oziroma poloje na brežinah lagune po vzoru iz Škocjanskega zatoka, ki bodo izpostavljeni plimovanju in služili kot prostor za razvoj t.i. slanoljubnih rastlin.
Drugi tak primer je preureditev gradbiščne poti, ki je bila zgrajena za izvajanje del na robu urejenega kopališča. Po končanju del bo že utrjena pot služila kot nadomestna pot za motorna vozila, tako za potrebe ribičev in gostov restavracije na koncu kopališča. Cesta skozi kopališče pa bo, po vrstoletnih prizadevanjih predvsem domačinov, končno zaprta.
V projektu je načrtovan tudi nov skalomet v dolžini 30 metrov, ki bo nadomestil poškodovanega, saj je ta povzročal nanose mulja in dvigovanje morskega dna ter posledično ogrožal poplavno varnost solin in njenih habitatov. Predvidena je tudi odstranitev obstoječih konstrukcij in izgradnja novega obalnega zidu, na katerem je predvidena ureditev priveznih mest in prostorov za shranjevanje ribiške opreme ter delovna ploščad za ribiško dejavnost. Na voljo bo 13 priveznih mest za plovila registrirana za gospodarski ribolov od 6 do 8 metrov. Ribiči bodo z novim pristaniščem pridobili tudi objekte za spravilo ribiške opreme ter vodo in elektriko. Vsa dela bo izvajalec predvidoma končal v mesecu novembru.
Z novo podobo strunjanskega pristanišča, sta piranska občina in Krajinski park Strunjan storila velik korak pri smotrnem prostorskem načrtovanju. Projekt je dokaz, da se lahko s premišljenim načrtovanjem izboljša infrastruktura na eni strani ter vzpostavi ugodnejše stanje za naravo na drugi. Prav tako je projekt dokaz, da je mogoče hitro in učinkovito vzpostaviti sodelovanje tako na državnem, občinskem kot na parkovnem nivoju, zlasti v priobalnem in morskem pasu, ki je poln tako normativnih kot praktičnih zank. Kar se je na začetku, glede na dosedanje izkušnje zdelo nemogoče, se je na koncu izkazalo za primer uspešnega povezovanja načel ohranjanja narave in ureditve okolju prijaznejše infrastrukture.
DO 2008 ………………………………………………………….. 2012
DO 2010 ………………………………………………………….. 2015
[rs_space lg_device=”40″ md_device=” sm_device=” xs_device=”]
