Z natečajem želi občina pridobiti strokovno najprimernejšo rešitev za razvoj novega središča, ki naj bi povezalo obstoječe naselje, zeleno zaledje in morje.
Občina projekt vidi kot pomemben korak k vzpostavitvi četrtega obmorskega središča slovenske Istre. Nova ureditev naj bi poleg prostorske podobe kraja prinesla tudi številne javne funkcije, ki jih Ankaran danes nima v celoti.
Od zelenega zaledja do morja
Glavni cilj natečaja je oblikovanje celovitega in funkcionalnega območja, ki bo povezalo morsko obalo, obstoječe jedro naselja in zeleno zaledje.
V središču načrtov so družbene in kulturne vsebine, prostori za delovanje skupnosti in lokalne uprave, oskrba starejših ter osnovna trgovska preskrba. Predvidene so tudi nove parkovne in rekreacijske površine ter druga zelena infrastruktura.
Pomemben element bo osrednja promenada, ki naj bi postala prostorska in simbolna os Ankarana. Povezovala bo naselje z morjem ter predstavljala prostor druženja in javnega življenja.
Načrti vključujejo tudi nov obmorski in obalni prostor z novim potniškim pomolom in pristaniščem za domači in mednarodni javni potniški promet.
Manj avtomobilov, več prostora za pešce in kolesarje
Pri načrtovanju bo pomembno vlogo imel trajnostni razvoj. Med ključnimi usmeritvami je umirjanje prometa, predvidena je tudi gradnja podzemne garažne hiše.
Občina želi prednost nameniti pešcem, kolesarjem ter javnemu potniškemu prometu, tako avtobusnemu kot pomorskemu. Hkrati želi ohraniti in nadgraditi zeleni značaj območja.
Predvideni so razvoj parkovnih površin, revitalizacija vodotokov in protipoplavni ukrepi, s katerimi naj bi povečali odpornost prostora na podnebne in druge vplive.
Natečajna izhodišča temeljijo na občinskem prostorskem načrtu in Dolgoročnem razvojnem načrtu Občine Ankaran ter na številnih strokovnih podlagah. Med njimi so ocena prostorskih zmogljivosti, idejna zasnova rekonstrukcije Jadranske ceste, urbanistično-arhitekturne preveritve, hidrološko-hidravlična študija ter geološko-geomehanske analize.
Natečaj bo mednaroden
Zaradi obsega in kompleksnosti projekta natečaj poteka pod okriljem ZAPS. Občina ga označuje za enega pomembnejših urbanističnih natečajev v Sloveniji, saj so natečaji s tako celovito vsebino redki.
Ocenjevalno komisijo sestavljajo arhitekti, krajinski arhitekti, urbanisti ter strokovnjaki s področja prometa in varstva kulturne dediščine.
Predsednik komisije je Max Bosshard z Univerze za uporabne znanosti ZHAW v Švici. Z Občino Ankaran je sodeloval že pri pripravi strokovnih podlag za občinski prostorski načrt.
»Projektni natečaj Ankaran Center ponuja obetavno priložnost za oblikovanje raznolikega in prepoznavnega prostorskega niza – od gozdnatega zelenega pasu ter kulturne krajine zaledja vse do morske obale. Prostor bo opremljen z javnimi upravnimi in kulturnimi objekti, zasebnimi storitvenimi dejavnostmi ter tako urbanimi kot tudi naravnimi odprtimi prostori za prebivalstvo. Kot član in predsednik ocenjevalne komisije ZAPS si štejem v čast, da lahko prispevam k uspehu tega projekta. Naloga je izziv tako za prijavitelje kot za člane žirije. Zame to pomeni ponovno srečanje z Ankaranom in urbanistično-arhitekturnim izzivom, ki smo se ga – to je skupina profesorjev in študentov Univerze za uporabne znanosti iz Winterthurja (ZHAW) ob podpori župana Gregorja Strmčnika in njegove ekipe – že leta 2014 lotili z velikim veseljem in zadovoljstvom,« je razložil.
Kaj bo z avtokampom?
Natečaj je razdeljen na dve ključni območji – prostor nad in pod Jadransko cesto.
Na območju nad Jadransko cesto je predvideno projektno načrtovanje osrednjega dela naselja s trgom. Izbrana rešitev bo podlaga za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), nato pa naj bi sledilo povabilo avtorjem k pripravi projektne dokumentacije.
Pod Jadransko cesto natečaj obravnava območje, katerega vzhodni del je danes avtokamp v lasti in upravljanju družbe Adria Ankaran. Na tem območju se bodo skladno s prostorskimi načrti umeščale nove javne in centralne dejavnosti.
Zahodni del turističnega območja naj bi ostal namenjen razvoju in širitvi hotela ter apartmajskih nastanitvenih zmogljivosti Adrie.
Ker se bo vzhodni del območja po načrtih preoblikoval, je občina predvidela tudi nadomestno lokacijo za turistični kamp na območju Debelega rtiča. Občina Ankaran in Ministrstvo za notranje zadeve sta tam leta 2025 s sporazumno poravnavo uredila lastniška razmerja, območje pa je bilo v prostorskih aktih namenjeno razvoju turizma.
V družbi Adria Turistično podjetje poudarjajo, da se zavedajo pomena nadaljnjega razvoja Ankarana in želijo pri njem konstruktivno sodelovati.
»Verjamemo, da lahko prav s takšnim pristopom prispevamo k oblikovanju razvojne zgodbe, ki bo dolgoročno v korist celotnega ankaranskega prostora ter bo prispevala h kakovostnemu bivanju prebivalcev, urejenemu razvoju območja in uspešni turistični dejavnosti. Adria Turistično podjetje d.o.o. želi pri tem s svojim znanjem, izkušnjami in odgovornim odnosom do prostora tudi v prihodnje prispevati k razvoju Ankarana,« pravi Maja Gros iz Adria Turistično podjetje d.o.o.
Župan: »Ne popravljamo zgrešenih odločitev iz preteklosti«
Župan Občine Ankaran Gregor Strmčnik projekt vidi kot priložnost, da občina prihodnost kraja načrtuje celovito: »Z velikim zadovoljstvom začenjamo enega najpomembnejših razvojnih projektov Ankarana, ki je zaradi svoje lege in obsega pomemben tudi za slovensko Istro in celoten obmorski prostor Slovenije. Pred nami je izjemna priložnost: v sorazmerno ohranjenem in zelenem urbanem pasu lahko premišljeno načrtujemo razvoj četrtega slovenskega obmorskega središča. V Ankaranu ne popravljamo zgrešenih urbanističnih odločitev iz preteklosti, temveč imamo možnost načrtovati prihodnost od začetka.«
Občina želi pri tem ohraniti značaj kraja in pridobiti rešitve, ki bodo hkrati sodobne, trajnostne in odprte.
»Naša ambicija je ta dragoceni prostor nadgraditi in oplemenititi, ne da bi pri tem izgubil svojo identiteto in kakovost. Zato želimo z natečajem pridobiti najboljše vizije – strokovne, sodobne in pogumne rešitve, ki ne bodo odgovarjale le na potrebe ankaranske lokalne skupnosti, temveč bodo prostor odpirale tudi širši slovenski in mednarodni javnosti.«
Občina ob tem napoveduje vključevanje javnosti. Občanke in občane ter druge deležnike želi v nadaljnje faze projekta vključiti prek javnih posvetovanj, pozneje pa tudi v pripravo OPPN.
