Na prihajajočih volitvah poslancev v Evropski parlament bo kot edina kandidatka iz Slovenske Istre nastopila Koprčanka Mojca Kleva Kekuš (SD), ki je funkcijo evropske poslanke že opravljala, medtem ko je trenutno svetovalka koprskega župana.
“Kandidiranje za evropsko poslanko je zame velika čast, saj po devetih letih življenja v Bruslju poznam delovanje evropskih institucij in sistem sprejemanja zakonodaje. Začela sem kot pripravnica v administraciji Evropskega parlamenta in postopno prišla do mandata poslanke. Z EU projekti in politikami se ukvarjam že polovico svojega življenja in sem še vedno EU entuziastka,” je o svoji kandidaturi dejala Mojca Kleva Kekuš.
Kot pravi, potrebuješ za kandidiranje na takšno funkcijo veliko znanja o Evropi in strast do mednarodnih odnosov. Po njenih besedah gre za specifično politično funkcijo, ki zahteva potovanja in veliko časa v tujini, zato se zanjo morda ne odločajo mnogi. “V slovenski Istri delujejo vse večje politične stranke, ki letos kandidirajo, ampak očitno nimajo kandidatov. Socialni demokrati smo se posebej potrudili, da smo na listi iz vseh regij in tako tudi vodimo kampanjo,” je še dodala.
Izbira v rokah strank
Izbira kandidatov (za katerekoli volitve, ne samo evropske) je sicer v rokah političnih strank, ki opravijo proces evidentiranja in izbire kandidatov med svojim članstvom ali širše. Vsaka politična stranka ima svoje postopke in procese za evidentiranje in izbiro kandidatov. Pri sestavi kandidatnih list so politične stranke po Zakonu o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament obvezane, da upoštevajo spol (torej na kandidatni listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 40 odstotki in vsaka lista mora biti sestavljena tako, da je najmanj en kandidat vsakega od spolov uvrščen v zgornjo polovico liste).
Teritorialni vidiki predstavništva niso formalni pogoj za sestavo kandidatnih list, nam je pojasnila dr. Andreja Pegan, docentka na koprski Fakulteti za management Univerze na Primorskem. »Lahko pa odločevalni organi in vodstvo političnih strank v izbiro vključi tudi lokalne odbore. Upoštevanje teritorialnega vidika pripomore tudi k večji demokratičnosti postopka,« je dodala.
Manj interesa med kandidati in volivci
Glede interesa za kandidiranje na evropskih volitvah raziskave kažejo, da politične stranke in politiki dojemajo Evropski parlament kot manj pomembno odločevalsko telo, kar vpliva na privlačnost funkcije člana Evropskega parlamenta. »Čeprav se ta percepcija počasi spreminja, je še vedno zelo prisotna v večini držav članic. To se kaže tudi v sestavi Evropskega parlamenta, saj je le manjše število evropskih poslancev pred izvolitvijo v EP zasedalo visoke politične funkcije v nacionalni politiki. Kariera v Evropskem parlamentu tudi ni odskočna deska za nadaljnjo politično kariero v nacionalnem političnem prostoru (Tanja Fajon in Borut Pahor sta izjemi). Vse to vpliva na interes za kandidiranje,« je pojasnila Peganova.
Prav tako je nižji interes volivcev za volitve v Evropski parlament kot za volitve v nacionalni parlament. Povprečna volilna udeležba se je med 2014 in 2019 sicer nekoliko izboljšala. »Pri nas v Sloveniji beležimo eno izmed najnižjih volilnih udeležb v Evropski uniji, kar slabo vpliva na ugled države,« pravi politologinja, po njenem mnenju pa na pomanjkanje interesa vpliva več dejavnikov, kot so medijsko poročanje, zanimanje nacionalnih politikov in slovenskega parlamenta za evropske vsebine, zapletenost odločevalskih procesov ter številne krize v Evropski uniji, politična apatija ter občutek državljanov, da so institucije oddaljene in nedostopne. »Različne afere, ki se vrstijo že vse od začetka obstoja neposredno izvoljenega Evropskega parlamenta, dajejo občutek, da EP ni povsem transparenten in demokratičen pri svojem delovanju, kar še dodatno vpliva na zaupanje državljanov in volilno udeležbo,« še dodaja.
Pomembne teme, ne regije
Za komentar smo vprašali tudi lokalne odbore strank, ki so zastopane v slovenskem parlamentu in nekaj predstavnikov iz lokalne politike, stroke, gospodarstva. Odzval se je direktor Pomorskega muzeja Piran, Franco Juri, ki je v preteklosti opravljal funkcijo poslanca v državnem zboru, služboval pa je tudi na tujem, saj je bil veleposlanik RS v Španiji in na Kubi. »Menim, da ni pomembno, iz katere slovenske regije prihajajo kandidatke in kandidati za Evropski parlament. Pomembni so predvsem njihova stališča, ideje, kompetentnost, poznavanje ključnih problematik, s katerimi se bodo soočili poslanci ali poslanke. Kakšna bodo njihova stališča o vojni in miru, oboroževanju in militarizaciji Evrope, človekovih pravicah, migracijah, lobističnega tihotapljanja jedrske energije v zeleno agendo, koruptivnega delovanja velikih koncernov (od fitofarmacevtskih do orožarskih) preko komisije in parlamenta, infrastrukturah, socialni državi, javnem zdravstvu in šolstvu, delavskih pravicah, prekarnosti dela, zlasti mladih, stanovanjskih politikah, obdavčevanju transnacionalnega kapitala in tako dalje. To so teme, o katerih pričakujemo odgovore, ne pa, ali evroposlanec prihaja iz Istre ali Prekmurja,« meni Juri.
Od političnih strank so nam na vprašanja odgovorili v Gibanju Svoboda in SD. V koprskem odboru Socialnih demokratov pravijo, da je njihova ekipa na letošnjih volitvah v Evropski parlament zelo raznolika, tako po starosti, kraju bivanja, izobrazbi, poklicu in zanimanjih. »S pomembnimi posamezniki, ki so aktivni v lokalnem okolju, smo pokrili Slovenijo od Kopra do Murske Sobote. Gre za kompetentno in sposobno ekipo, ki se zavzema za politiko močne Evrope in se je sposobna soočiti z vsemi izzivi trenutnega časa,« so navedli.
V Gibanju Svoboda medtem pravijo, da so imeli pri sestavi liste kandidatov in kandidatk za evropske volitve v mislih predvsem njihovo poklicno, strokovno in svetovnonazorsko usmerjenost. »Evropske volitve so seveda drugačne kot državnozborske ali lokalne. Prepričani smo, da bodo evropski poslanci, ki bodo izvoljeni na listi Gibanja Svoboda, polnopravno in odgovorno zastopali interese vse Slovenije, tudi Istre,« še pravijo.
