Izbira kandidatov (za katerekoli volitve, ne samo evropske) je v rokah političnih strank, ki opravijo proces evidentiranja in izbire kandidatov med svojim članstvom ali širše. Vsaka politična stranka ima svoje postopke in procese za evidentiranje in izbiro kandidatov. Pri sestavi kandidatnih list so politične stranke po Zakon o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament obvezane, da upoštevajo spol (t. j. na kandidatni listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 40 odstotki in vsaka lista mora biti sestavljena tako, da je najmanj en kandidat vsakega od spolov uvrščen v zgornjo polovico liste).
Teritorialni vidiki predstavništva niso formalni pogoj za sestavo kandidatnih list, nam je pojasnila dr. Andreja Pegan, docentka na koprski Fakulteti za management Univerze na Primorskem. “Lahko pa odločevalni organi in vodstvo političnih strank v izbiro vključi tudi lokalne odbore. Upoštevanje teritorialnega vidika pripomore tudi k večji demokratičnosti postopka,” je dodala.
“Kandidiranje za evropsko poslanko je zame velika čast, saj po devetih letih življenja v Bruslju, poznam delovanje evropskih institucij in sistem sprejemanja zakonodaje. Začela sem kot pripravnica v administraciji Evropskega parlamenta in počasi prišla do mandata poslanke. Z EU projekti in politikami se ukvarjam že polovico mojega življenja in sem še vedno EU entuziastka,” je o svoji kandidaturi dejala Mojca Kleva Kekuš.
Kot pravi, potrebuješ za kandidiranje na takšno funkcijo veliko znanja o Evropi in strast do mednarodnih odnosov, gre za specifično politično funkcijo, ki zahteva potovanja in veliko časa v tujini, zato se mogoče veliko ljudi ne odloča zanjo. “V slovenski Istri delujejo vse večje politične stranke, ki letos kandidirajo ampak očitno nimajo kandidatov. Socialni demokrati smo se posebej potrudili, da smo na listi iz vseh regij in tako tudi vodimo kampanjo,” je še dodala.
Več o tem boste lahko brali v članku v časopisu OBALAplus, ki izide zadnjo sredo v mesecu.
