Amandma v odboru ni dobil podpore
Odbor za ustavna vprašanja italijanske poslanske zbornice je zavrnil amandma Demokratske stranke (PD), katerega namen je bil v novem volilnem sistemu urediti poseben mehanizem za parlamentarno zastopstvo slovenske manjšine.
Kot je poročal Primorski dnevnik, je bil predlog v odboru zavrnjen z glasovi vladne koalicije. Pred tem se je proti amandmaju opredelila tudi vlada premierke Giorgie Meloni. Enak predlog je bil predhodno zavrnjen že v senatu.
Predlog sta v poslanski zbornici vložila poslanca Demokratske stranke Gianni Cuperlo in Debora Serracchiani, pripravljen pa je bil v sodelovanju s slovensko senatorko Tatjano Rojc.
Kaj je pravzaprav predvideval predlog?
Pri tem je pomembno, da ni šlo preprosto za dodatni oziroma rezervirani poslanski sedež.
Predlagani mehanizem bi se uporabil, če po volitvah noben kandidat slovenske manjšine ne bi bil izvoljen po običajni poti. V takem primeru bi lahko mandat pripadel slovenskemu kandidatu z liste, ki bi izpolnjevala določene volilne pogoje. Po navedbah predlagateljev se zaradi tega skupno število mandatov, ki pripadajo Furlaniji – Julijski krajini, ne bi spremenilo.
Rojc je ob predstavitvi predloga junija pojasnila, da je bil mehanizem oblikovan po vzoru rešitve za ladinsko jezikovno manjšino v severni Italiji.
Zaščitni zakon vprašanje zastopstva odpira že od leta 2001
Razprava o zastopstvu Slovencev v italijanskem parlamentu ni nova.
Italijanski zaščitni zakon za slovensko jezikovno manjšino iz leta 2001 v 26. členu določa, da volilna zakonodaja za senat in poslansko zbornico vsebuje določbe, ki olajšujejo izvolitev kandidatov slovenske manjšine. Delo je junija ob sklicevanju na STA opozorilo, da vprašanje konkretne uresničitve tega določila tudi 25 let po sprejetju zakona ostaja odprto.
Prav na 26. člen zaščitnega zakona in na 6. člen italijanske ustave, ki določa zaščito jezikovnih manjšin, so se sklicevali tudi zagovorniki zadnjega amandmaja.
V koaliciji predlogu nasprotovali
Primorski dnevnik navaja tudi stališče poslanca Bratov Italije Alessandra Urzìja, ki je nasprotoval predlagani rešitvi. Po njegovem italijanski volilni sistem ne zagotavlja avtomatičnega parlamentarnega mandata posameznim jezikovnim skupnostim.
Na drugi strani je Cuperlo po poročanju časnika poudaril, da predlagani mehanizem ne bi povečal števila poslanskih mest Furlanije – Julijske krajine in ne bi posegal v večinsko nagrado, ki jo predvideva novi volilni sistem. Ocenil je tudi, da predlog reforme ne upošteva dovolj določb zaščitnega zakona za Slovence. To je stališče predlagatelja amandmaja, ne neodvisno ugotovljeno dejstvo.
Reforma spreminja italijanski volilni sistem
Reforma, o kateri razpravlja italijanski parlament, predvideva proporcionalni volilni sistem z večinsko nagrado. Po junijskem poročanju STA bi koalicija, ki bi presegla določeni delež glasov, z dodatnimi mandati dobila parlamentarno večino.
Postopek sprejemanja zakona ob zavrnitvi slovenskega amandmaja še ni bil zaključen. Primorske novice so konec septembra poročale, da naj bi o zakonu v začetku oktobra dokončno odločala poslanska zbornica.
