Njegova zgodba Inventura je prepričala strokovno žirijo in mu prinesla eno najuglednejših priznanj za kratko prozo pri nas. Za Primorce je to še posebej lepo priznanje. Matej namreč že vrsto let ustvarja in živi v Luciji, kjer ob svojem rednem poklicu neguje tudi literarno strast. Čeprav je po izobrazbi pravnik in se profesionalno ukvarja s področjem etike, integritete ter skladnosti poslovanja, je slovenskim bralcem znan predvsem po svojem pestrem knjižnem opusu.
Njegova pot v književnost se je začela že leta 2008, od takrat pa je izdal številne romane, med njimi kriminalke, družbenokritična in romantična dela, pravljice ter dramska besedila. V zadnjih letih se posveča tudi slikarstvu in svoje slike predstavlja na skupinskih razstavah po Sloveniji.
Tokrat je žirijo navdušil z zgodbo Inventura, ki se poigrava z idejo izgubljenega časa. V njej začne ljudi vznemirjati skrivnostno izginjanje časa, iz tega pa se razvije nenavadna in nekoliko absurdna pripoved o eni največjih človeških iluzij, da bi čas lahko ustavili, shranili ali celo nadzorovali. Žirija je poudarila prav spretno prepletanje konkretnega in abstraktnega ter globoko sporočilo zgodbe, ki nas opozarja, da časa nikoli nimamo toliko, kot si mislimo.
Matej je ob prejemu nagrade povedal, da je zgodba nastala ob razmišljanju o pogosto izrečenem stavku, da nam zmanjkuje časa. Zato jo je napolnil z absurdi, ki bralca vračajo k bistvenemu in ga spodbudijo k premisleku o lastnem življenju. Posebej ganjen je bil, ker je med bralci zgodbe bil tudi letos preminuli pisatelj in založnik Slavko Pregl, član žirije, ki je pomembno zaznamoval slovensko literarno krajino.
