V Kopru več novo odkritih rakov

V Mestni občini Koper beležijo višji delež odkritih novih primerov raka od slovenskega povprečja. Ta znaša na državni ravni 571,1 osebe na 100.000 prebivalcev, v Kopru pa 584,82, kažejo podatki iz publikacije Zdravje v občini. Ob tem podatki za 2023 kažejo, da se Koprčani slabše odzivajo na presejalne programe.

Deli novico s tvojimi prijatelji

Po podatkih najnovejše publikacije Zdravje v občini 2025 je v Kopru zaskrbljujoča statistika novih primerov raka dojke, ki je precej višja od slovenskega povprečja. Ta po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) namreč znaša 131,22 osebe na 100.000 prebivalcev, medtem ko je v Kopru 154,9 osebe na 100.000.

Spodbudneje pri raku pljuč in debelega črevesja

Spodbudnejši so podatki pri novih primerih pljučnega raka ter raka debelega črevesja in danke, kjer so v Kopru pod slovenskim povprečjem. Pri prvem državno povprečje znaša 59,9 osebe na 100.000 prebivalcev, v Kopru pa se število ustavi pri 54,14. Pri odkrivanju novih primerov pljučnega raka so v Kopru zabeležili 68,55 osebe na 100.000 prebivalcev, na državni ravni pa je na 100.000 prebivalcev takšnih 69,91 osebe.

Koprčani pa se redkeje odzivajo na pozive presejalnih programov Svit in Zora, prav tako je od slovenskega povprečja nižja precepljenost proti okužbam s HPV (humani papilomavirusi) in proti pnevmokokom. Medtem ko se je na poziv programa Svit na državni ravni odzvalo 65,26 odstotka povabljenih, je bilo v Kopru takih manj kot 62 odstotkov. Malenkost boljši so rezultati pri presejalnem programu Zora, kjer so se na državni ravni na vabilo odzvali trije od štirih povabljenih, v Kopru pa 72,54 odstotka.

Telesni fitnes otrok je bil v koprski občini malo pod slovenskim povprečjem, slabši od povprečja so bili tudi rezultati pri prekomerni hranjenosti otrok ter številu otrok ali mladostnikov, ki so bili v bolnišnici obravnavani zaradi astme.

Več bolniških, manj samomorov

Nekoliko več časa kot ostali Slovenci koprski občani preživijo na bolniškem dopustu. Odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je v občini lani v povprečju trajala 19,5 dneva, v Sloveniji pa povprečno 19 dni.

Na področju umrljivosti zaradi samomora so v celotni obalno-kraški regiji najboljši kazalniki v Občini Hrpelje-Kozina, kjer niso zabeležili samomorov. Tudi sicer je večina obalno-kraških občin pod slovenskim povprečjem. Izjema je občina Divača, kjer so zabeležili statistični rezultat kar 31,33 osebe na 100.000 prebivalcev. V Ankaranu so z 18,14 osebe na 100.000 prebivalcev blizu slovenskega povprečja, ki znaša 18,03 osebe na 100.000 prebivalcev. Tudi v Kopru so sicer s 16,14 osebe na 100.000 prebivalcev pod slovenskim povprečjem.