Del območja je trenutno v prenovi, saj bodo tam kmalu začeli graditi nov objekt Centra Janeza Levca. Na globini štirih metrov pod današnjim nivojem ceste se razkriva večstoletna zgodovina našega prostora – od prazgodovinskih jam do rimske vojaške infrastrukture. Izsledki kažejo na intenzivno poseljenost območja že od 8. stoletja pred našim štetjem!
»Z izkopavanji, ki jih vodi arheolog Matjaž Jenko, nadaljujemo v upanju, da bomo odkrili tudi ostanke zgodnjih urbanih naselbin, podobno kot pri preteklih raziskavah območja nekdanje Tovarne Tribuna.
Rimska cesta, ki jo preučujemo, je bila ključna prometna povezava proti Panoniji – morda celo v uporabi vse do srednjega veka,« so zapisali na svojih družbenih omrežjih.
Rimski in prazgodovinski ostanki na slovenski obali
Tudi slovenska obala skriva številne arheološke zaklade, ki pričajo o bogati zgodovini območja vse od prazgodovine do rimske dobe. Čeprav so nekateri ostanki skromnejši od tistih v notranjosti države, njihova zgodovinska vrednost in povezanost z življenjem ob morju ponujajo izjemen vpogled v preteklost.
Koper (Capris)
Rimska naselbina Capris, predhodnica današnjega Kopra, je bila pomembno obalno središče z razvito pristaniško in trgovsko dejavnostjo. Arheologi so na območju današnje Bonifike ter pod Taverno odkrili ostanke rimskih cest, zidov in grobišč. Med pomembnejšimi najdbami so kamniti sarkofagi, nagrobniki in ostanki keramike. Predvideva se, da je imel Koper v rimski dobi urejeno urbano središče z osrednjim forumom.
Izola
V Izoli se pod morsko gladino v Simonovem zalivu nahajajo ostanki rimske podeželske vile (villa rustica), ki je bila povezana z ribogojstvom, solinarstvom in kmetijstvom. V arheološkem parku Simonov zaliv si je mogoče ogledati ohranjene temelje stavbe, dele mozaikov in najdbe keramike. Gre za eno najbolje predstavljenih arheoloških lokacij na slovenski obali.
Piran (Piranum)
Piran je bil v rimski dobi manjše ribiško pristanišče. Čeprav so arheološke sledi redkejše, so raziskovalci odkrili dele rimske ceste, ostanke posod in orodja ter fragmente arhitekture. Predvideva se, da je naselbina služila predvsem obrtniškim in pomorskim dejavnostim.
Kaštelirji – prazgodovinska gradišča
V zaledju obale, predvsem na Šavrinskem gričevju, najdemo številne kaštelirje – prazgodovinske utrdbe, zgrajene na vzpetinah. Med bolj znanimi so Kaštelir nad Kortami, nad Dragonjo in pri Velikem Badinu. Ti kraji ponujajo ostanke kamnitih obrambnih zidov, najdbe bronaste in železne keramike, orodij ter sledi zgodnjega poljedelstva. Mnoga od teh gradišč so bila naseljena že v bronasti dobi, nekatera pa so služila kot obrambne točke tudi v rimskem obdobju.
Kje si ogledati ostanke?
Arheološki park Simonov zaliv (Izola) – omogoča obisk ostankov rimske vile z informativnimi tablami in vodenimi ogledi.
Pokrajinski muzej Koper – hrani obsežno zbirko rimskih najdb iz Kopra, Izole in okolice.
Lokalne razstave v Piranu – ponujajo vpogled v življenje ob obali skozi stoletja, čeprav v manjšem obsegu.
Slovenska obala je torej arheološko bogata in vredna raziskovanja. Vsak obisk mesta ali obmorskega griča lahko razkrije delček zgodovine, ki oblikuje naš kulturni prostor še danes.
